Spremembe v vodstvu
Podjetju digiGRAL se je kot partner Gregorju Grafu s poletjem pridružil še Aljaž Podlogar, ki prišel iz Skupine Panvita, kjer je bil doslej izvršni direktor za komercialo. Tako je Podlogar zaplul še globje v podjetniške vode in ob tem dejal, da se mu je s tem na nek način uresničila tiha želja, ki ga je spremljala že od študija. Njegov oče je imel namreč doma obrt za izdelavo plastičnih izdelkov in Poglogar ga je pogosto z zanimanjem opazoval pri delu, a ga oče ni pustil poleg, saj se mu je zdelo za sina bolj ‘varno’, če se zaposli v večjem sistemu. Povabilo Gregorja Grafa, dosedanjega direktorja digiGRALA, k sodelovanju, ga je sprva presenetilo, ko pa je nekoliko razmislil, ga je ideja navdušila: “Zdi se mi izvrstna kombinacija mladostne zagananosti in mojih bogatih poslovnih izkušenj na eni strani in spoj produkcijskih, medijskih in trženjskih znanj na drugi. Sicer s skupino Panvita še sodelujem – kot svetovalec uprave za področje trženja.” V digiGRALu bo Podlogar tako zadolžen za sodelovanje s strankami in za trženje, Gregor Graf pa se bo osredotočil na izvedbeni del aktivnosti podjetja.
Čeprav na trgu vlada večja negotovnost kot nekoč, Aljaž Podlogar v teh časih vidi tudi priložnost: “V digiGRALu na trg prodiramo z dobrimi storitvami in inovativnimi rešitvami in ker smo v prvi fazi produkcijska hiša, imamo tudi konkurenčne prednosti. Vseeno pa mislim, da je glavna prednost, da smo poslovno naravnani, usmereni v rezultate, ne v nagrade. V teh časih je namreč še bolj pomembno, da podjetja z omejenimi sredstvi pridobijo pravo rešitev.
Naša priložnost je tudi v tem, da kot strokovnjaki na področju digitalnega marketinga podjetjem pomagamo na sodoben in inovativen način prebroditi krizne čase, jim zmanjšamo stroške in omogočimo bolj fleksibilno delovanje, vseeno pa delujemo tudi na povečanju interakcije s potrošniki oz. pridobivanju novih potrošnikov.”
Dosedanja poslovna kariera Aljaža Podlogarja tako vključuje funkcije v zelo različnih podjetjih od multinacionalk do uveljavljenih slovenskih podjetij. Ukvarjal se je tudi s kriznim vodenjem podjetij. Podlogarjeva ljubezen pa je že dolgo tudi internet oziroma celotno digitalno področje, v zadnjem času pa še trženje na podlagi vsebine: “Potrošniki blaga ali storitev so vse preveč bonbardirani z oglasi, premalo pa jim podjetja ponujajo uporabnih vsebin, ki bi bile posredno vezane na blagovno znamko. Moj cilj je, ustvarjati zaljubljence v blagovne znamke oziroma njihove pripadnike, ne le gole potrošnike.”
Optimizma novemu partnerju digiGRALa že po svojem osebnem nazoru ne primanjkuje. Po njegovem mnenju so naša življenja sestavljena iz vzponov in padcev, zato je prava modrost, da se znamo vedno znova pobrati in da nam takrat ne zmanjka energije in optimizma. Podobna, pravi, je tudi usoda podjetji, ki enkrat bolje, drugič slabše poslujejo, in dodaja: “Ravno takšno razumevanje situacije in predvsem poslovnih ciljev nam omogoča pridobivanje novih strank in ustvarjanje dolgoročnega odnosa, ki je vsekakor naš cilj. Pomemben element poslovnega optimizma je tudi, da verjameš v svojo ekipo in v storitve, ki jih ponujaš, in to mi pri digiGRALu res ni težko.”
Podlogar meni, da je potrebno spremeniti miselnost, da bo naša prva služba tudi zadnja, ker bomo v njej ostali do konca svoje kariere. Na žalost že nekaj časa ni več tako in sprejemanje spremenljivosti nas lahko naredi bolj fleksibilne in pripravljene, da se lažje soočamo z nenehnimi spremembami v življenju. Opozarja, da tudi pomoč države in sindikatov ni brezmejna. “Mislim, da se bo v Sloveniji začela gospodarska rast takrat, ko se bo vsak posameznik vprašal, kaj lahko naredi zase, kako je lahko boljši, kako lahko prispeva k uspehu delodajalca, namesto da misli najprej na svoje pravice in šele potem na delo. Na žalost je v Sloveniji ta mislenost še vedno zelo prisotna. Zavedati se moramo, da smo nenehno vsi na trgu, kar pomeni, da vsi delujemo v tržnem gospodarstvu,” opozarja Podlogar.
Panoge za prihodnost Slovenije so po Podlogarjevem mnenju tako manjše iniciative, ki so zagnani inovatorji. Zato Podlogar stavi na inovativna podjetja, s tehnološko naprednimi rešitvami in prodornimi tržniki. Po njegovem mnenju je za uspeh podjetij tudi več kot potrebna razbremenitev gospodarstva, na področju birokracije, davčne politike in podobnih področij, ki ne delujejo spodbudno na rast in uspeh slovenskih podjetij.
Prijavi napako v članku