Računalništvo, telefonija
09.04.2019 14:48
Posodobljeno 2 leta nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Napredne tehnologije diktirajo energetiko prihodnosti

Napredne tehnologije diktirajo in omogočajo nove rešitve tudi na področju energetike. Za reševanje zapletenih problemov bi še pred kratkim potrebovali celo skupino vrhunskih strokvonjakov. Danes jih lahko z uporabo naprednih tehnologij reši že student računalništva, je bila le ena izmed ugotovitev udeležencev posebne konference o naprednih tehnologijah. Digitalizacija omogoča tudi hitro globalizacijo in vprašanje časa je, kdaj bodo tudi na področju energetike prevladovale platforme, kot so booking.com in kdo bo prvi, je le ena izmed ugotovitev udeležencev konference, ki kaže smernice prihodnosti.
Napredne tehnologije diktirajo energetiko prihodnosti
Napredne tehnologije diktirajo energetiko prihodnosti

V Ljubljani je pred dnevi potekala posebna konferenca o uporabi tehnologij veriženja podatkovnih blokov in naprednih tehnologij v energetiki. Dr. Marko Grobelnik iz Inštituta Jožef Stefan je spregovoril o možnosti uporabe umetne inteligence v kritični infrastrukturi energetike. Kot je dejal, je umetna inteligenca oziroma razvoj algoritmov in nevronskih omrežij v zadnjih letih dosegel velik napredek pri prepoznavanju govora, objektov ali obrazov na sliki, strojnem prevajanju in enostavnem učenju iz podatkov, nikakor pa računalniki še ne znajo razumeti besedila, kot je na primer pravljica o Rdeči kapici ali se učiti iz lastnih izkušenj. Zmorejo pa že reševati določene probleme, kjer lahko z algoritmi ugotavljamo strukture v podatkih.

Takšen preboj gre pripisati predvsem dejstvu, da se je občutno povečala zmogljivost računalnikov in je na voljo bistveno več podatkov, pa tudi tehnologije so na voljo vsakomur po dostopni ceni. V energetiki se tako nove tehnologije že uporabljajo za napovedovanje odjema, moči vetra, števila sončnih ur, pa tudi za disagregacijo energetskega bremena ter ugotavljanje odstopanj. V Inštitutu Jožef Štefan so denimo za potrebe britanskega telekoma izdelali algoritem, ki omogoča napoved in tudi preprečitev nekaterih neprijetnih dogodkov v komunikacijskem omrežju, za ameriško družbo Bloomberg pa tudi aplikacijo, ki je sposobna analizirati več milijard dogodkov na dan in napovedati težave, še preden jih zaznajo ljudje. Gre za rešitve, ki omogočajo reševanje kompleksnih pojavov v realnem času in bi jih bilo mogoče uporabiti tudi v energetiki, pri čemer naj bi šel razvoj umetne inteligence v tej smeri še naprej.

Da imamo na področju razvoja umetne inteligence v Sloveniji veliko znanja in tudi izkušenj, je bil mnenja tudi dr. Miha Troha iz podjetja Comcom, ki je izpostavil, da je treba umetno inteligenco v prvi fazi obravnavati kot proces avtomatizacije. Sami so izdelali algoritem za potrebe trgovanja z električno energijo in upravljanja virtualne elektrarne s samodejno izmenjavo podatkov, ki uspešno deluje v Veliki Britaniji. Kot je poudaril, gre v primeru energetike za obvladovanje kompleksnih sistemov, ključen element v nadaljnjem razvoju umetne inteligence pa je ustrezno zbiranje in priprava podatkov, ki morajo biti tako urejeni, da sploh omogočajo nadaljnjo celovito obravnavo.


Dr. Matevž Pustišek iz Fakultete za elektrotehniko je izpostavil, da se tehnologija veriženja podatkovnih blokov uspešno razvija in se govori že o tretji oziroma celo četrti generaciji ter nadaljnjem povezovanju z umetno inteligenco. Kot je dejal, je večji prodor blokovnih tehnologij povezan z uspešnimi poslovnimi rešitvami oziroma modele, v katerih so ključne sestavine blokovna veriga, aplikacije in pametne pogodbe. Glede dileme, ali je smiselno to tehnologijo graditi, kot javno ali zasebno, ki ima manj omejitev, pa je po njegovem verjetno smiselna kombinacija obeh. Prihodnja področja uporabe tehnologije veriženja podatkovnih blokov bodo tesno povezna z razvojem pametnih omrežij, pri čemer naj bi se z decentralizacijo in večjo odprtostjo elektroenergetskega omrežja pojavila vrsta novih aplikacij ter možnost dodatnih storitev.


Klemen Zajc iz Netisa je izpostavil nekatera varnostna vprašanja, ki jih odpira vse večja digitalizacija družbe in dodal, da je večino teh mogoče uspešno rešiti tudi z uporabo tehnologij veriženja podatkovnih blokov, saj decentralizirana komunikacija precej zmanjša možnost kibernetskih napadov. Kot je povedal, so v sodelovanju z GEN-I razvili uspešen modul za potrebe polnjenja e-vozil, v okviru katerega so precej poenostavili celoten proces, hkrati pa tudi izdelali ogrodje, ki omogoča gradnjo dodatnih aplikacij.


Dejan Podgoršek iz IBM Slovenija je dejal, da je osnovna ideja uporabe tehnologije veriženja podatkovnih blokov vzpostavitev neke skupne knjige transakcij, v katero se vpisujejo različni deležniki. Je pa po njegovih besedah, uporaba tovrstne tehnologije precej draga, zato se je treba najprej vprašati, v katerih primerih je uporaba blockchaina sploh smiselna. IBM je sicer v energetiki identificiral kar nekaj področij, ki bi bili rešljivi s to tehnologijo in jo uspešno uporablja tudi v praksi. Med drugim so s partnerjem Tennet razvili rešitev, ki se nanaša na zagotavljanje in upravljanje virov energije pri vključitvi večjega števila obnovljivih virov ter fleksibilnosti s pomočjo vključevanja hišnih baterij in električnih vozil v omrežje, s katero so z zmanjšanjem stroškov redispečiranja veliko prihranili.

Novim tehnologijam bi morala slediti tudi zakonodaja
Mag. Gorazd Ažman iz Elesa je govoril o pomenu regulative za vpeljavo novih tehnologij. Kot je dejal, se v energetiki srečujemo z novimi trendi, kot so razpršena proizvodnja, elektrifikacija prometa, učinkovita raba, hranilniki, digitalizacija, mikro omrežja in odpornostne sheme, pri čemer brez uporabe vseh novih tehnologij na vse te izzive ne bo mogoče uspešno odgovoriti. Tako tudi tehnologija veriženja podatkovnih blokov odpira številne možnosti uporabe na primer na področju trgovanja, upravljanja podatkov in sredstev, izdajanja certifikatov, povezav s trgom in financiranjem. Pri hitrejšem uvajanju teh tehnologij se kot ena večjih ovir kaže neustrezna oziroma zastarela zakonodaja in zapleteni postopki. Če si je Evropa na področju energetske oskrbe zadala za ključen cilj svobodo izbire, ekonomsko učinkovitost in enakopravnost, je dejal mag. Ažman, bi morali te cilje ustrezno podpreti tudi z regulativo, ki bi morala biti dovolj jasna, stabilna in odzivna. Ta pa se za zdaj prepočasi odziva na nove potrebe, je v določeni fazi zelo nejasna in odpira dvome, ki ne omogočajo potrebnih investicij.


Dr. Andrej Bregar iz Informatike je predstavil prototip rešitve veriženja blokov za izmenjavo podatkov na trgu z električno energijo. Kot je dejal, je uporaba tehnologije veriženja blokov v energetiki v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji še sorazmerno majhna in dosega zgolj triodstotni delež, medtem ko so ti deleži v bančništvu, zavarovalništvu in finančnem sektorju bistveno večji. Tudi v energetiki so precejšnje možnosti njene uporabe, kar je potrdil i pilotni projekt, ki so ga v zvezi z izmenjavo podatkov na trgu z električno energijo izvedli sami, pri čemer pa so po njegovem mnenju poglavitne ovire za hitrejši razmah blockchain tehnologije sedanja raven razpoložljive tehnologije, splošna sprejemljivost tovrstnih modelov in zakonske omejitve.

Prisluhnili smo tudi dvema zanimivima primeroma, ki že delujeta na trgu: Devid Palčič iz Robotine je naslovil platformo ROX Universe, ki digitalne dvojčke naprav za števcem »pametno« povezuje tako, da že lahko komunicirajo med sabo in učinkovito prilagajajo odjem energije ali pa druge storitve, ki jih potrebujemo. Jaka Mele iz CargoX pa je predstavil izvrsten primer uporabe tehnologije veriženja blokov iz logistike. Skupna ugotovitev zaključnega omizja je, da tehnologije že danes omogočajo, da električnih števcev v kratkem ne bi več potrebovali, vprašanje pa je, kdaj bo temu sledila regulativa.


Prijavi napako v članku