Najbolj podcenjene RPG igre, ki si zaslužijo tvoj čas

Vsak ljubitelj iger ima zagotovo vsaj eno najljubšo, za katero ugotovi, da je širša publika skoraj ne pozna ali pa je ob izidu ni cenila. Razlogi za spregledanost so različni. Morda je igra izšla ob nepravem času (sočasno z večjimi uspešnicami), pripadala nišnemu žanru ali pa njene inovativne mehanike marsikdo sprva ni razumel.

To so igre z ocenami sedem ali osem, vendar z dušo desetke. So igre, ki si upajo tvegati tam, kjer AAA igre igrajo na varne tone.

Alpha Protocol: vohunska drama, kjer tvoje odločitve dejansko štejejo

Kaj dobimo, če združimo napeto vohunsko akcijo v slogu filmov o Bondu in globoko razvejano RPG izkušnjo studia Obsidian? Dobimo Alpha Protocol (2010), prvi pravi vohunski RPG. Igralec prevzame vlogo agenta Mika Thortona v svetu modernih internetnih zarot in terorističnih groženj. Ob izidu je igra naletela na mešane ocene – mnogi so grajali njeno tehnično neizbrušenost, saj je lahko bila zaradi neravnovesja igričarskih sistemov mestoma bodisi prelahka bodisi absurdno težka, odvisno od tega, katere veščine je igralec izbral, da jih bo razvijal.

A ravno v teh odločitvah tiči čar Alpha Protocola. Igra namreč ponuja neverjetno svobodo pri sprejemanju odločitev in posledice so opazne. Dialogi potekajo v realnem času s časovno omejenimi odločitvami, kjer lahko Mike nastopi profesionalno, agresivno ali pretkano in vsaka taka izbira odklene drugačno reakcijo NPC-jev (likov v igri, ki jih ne upravlja igralec) ter spremeni potek zgodbe.

Večina RPG-jev trdi, da »vaše odločitve štejejo«, a se na koncu vse zlije v enega od treh koncev. No, v igri Alpha Protocol so posledice brutalne in nepredvidljive.

Tyranny: ko je zabavno biti zlobnež

V studiu Obsidian Entertainment so mojstri RPG žanra, a Tyranny je ostala v senci njihovega večjega hita Pillars of Eternity. To je velika krivica, saj Tyranny obrne na glavo klasično fantazijsko predpostavko.

V večini iger se bojujemo, da bi zlu preprečili prevlado nad svetom. V igri Tyranny je zlo že zmagalo. Vladar Kyros je pokoril znani svet, ti pa nisi izbrani heroj, ki ga bo strmoglavil. Ti si Fatebinder, birokrat, sodnik in rabelj v Kyrosovem imperiju. Tvoja naloga je uveljavljati zakon in red v zadnji uporni provinci.

Igra te ne sili, da si risankasti zlobnež, ki brez razloga pobija ljudi. Namesto tega te postavi v položaj, kjer dojameš, kako banalno je lahko zlo. Da ohraniš mir, moraš sprejemati pragmatične, krute odločitve. Boš žrtvoval vasico, da nahraniš vojsko, ki vzdržuje red? Boš usmrtil upornike ali jih zasužnjil za višje dobro?

Lost Odyssey: prava Final Fantasy igra, ki to ni

Ko govorimo o japonskih RPG-jih (JRPG), se debata običajno začne in konča pri seriji Final Fantasy. Toda na konzoli Xbox 360 se skriva dragulj, ki ga je ustvaril Hironobu Sakaguchi, oče Final Fantasyja, in ki po mnenju mnogih prekaša večino modernih iger iz te slavne serije.

Lost Odyssey je igra o nesmrtnosti, a ne na način, kot si predstavljate. Igraš Kaima Argonarja, moškega, ki živi že 1000 let in ne more umreti. Namesto da bi bila to zgodba o moči, je zgodba o tragediji. Kaim lahko le nemočno opazuje, kako čas terja svoj davek pri njegovih najbližjih.

Med najbolj edinstvenimi elementi igre so kratki segmenti, tekstovne zgodbe, ki se pojavijo, ko Kaima nekaj spomni na preteklost.

Arcanum: Of Steamworks and Magick Obscura: spopad dveh svetov

Če ste ljubitelji Fallouta, potem morate poznati Arcanum. Ustvarili so ga isti ljudje, a namesto post-apokalipse so ustvarili enega najbolj originalnih svetov v zgodovini iger.

Zamisli si klasičen fantazijski svet – vilinci, orki, magija. Zdaj pa si predstavljaj, da se v tem svetu zgodi industrijska revolucija. To je Arcanum. Magija in tehnologija sta v tem svetu naravni nasprotji. Če si močan čarovnik, te ne bodo spustili na vlak, ker tvoja avra moti delovanje parnega stroja. Če si tehnološki izumitelj, nate zdravilni uroki ne delujejo.

Ta dihotomija prežema vsak kotiček igre. Vilinci so arogantni aristokrati, ki propadajo, ker se ne morejo prilagoditi tehnologiji, medtem ko ljudje gradijo tovarne in uničujejo naravo. Svoboda pri ustvarjanju lika je absurdna. Lahko igraš kot neumni pol-oger, ki komaj govori (in se vsi dialogi temu prilagodijo), ali kot karizmatični prevarant, ki se izogne vsakemu boju.

Greedfall: vrnitev k Bioware koreninam

V zadnjem desetletju, ko so se veliki studii usmerili v t. i. »live-service« modele ali odprte svetove brez prave identitete, je majhen francoski studio Spiders vztrajno poskušal narediti popoln RPG. Z GreedFall jim je končno uspelo. Čeprav gre za t.i. AA produkcijo (igra z ne največjim proračunom), deluje kot duhovni naslednik iger, kot je Dragon Age: Origins.

Namesto v generični srednji vek nas GreedFall postavi v fantazijsko verzijo 17. stoletja. Estetika baročnih plaščev, trirogih klobukov in mušket je osvežujoča. Zgodba se vrti okoli kolonizacije novo odkritega otoka Teer Fradee, ki je poln magije in nenavadnih bitij.

Ti si diplomat. To je ključna beseda. Čeprav je boj zabaven, je najboljše orodje v igri tvoj jezik. Krmariti moraš med interesi različnih frakcij: verskimi fanatiki, znanstveniki, plačanci in domorodci, ki branijo svojo zemljo. Igra se ne boji obravnavati tematik kolonializma, izkoriščanja in bolezni, pri čemer ne ponuja lahkih odgovorov.

Elex: čudovit kaos, ki te ne drži za roko

Nemški studio Piranha Bytes (ustvarjalci odlične serije Gothic) je znan po specifičnem tipu iger, ki jim ljubkovalno pravimo »Eurojank«. So tehnično neizpopolnjene, okorne, dialogi so včasih smešni, ampak imajo neverjeten občutek za napredovanje in raziskovanje. ELEX je njihov najbolj ambiciozen projekt.

ELEX je zmešnjava žanrov, ki nekako deluje. Združuje post-apokalipso, znanstveno fantastiko in srednjeveško fantazijo. Na enem koncu sveta se ljudje borijo z meči in loki ter zavračajo tehnologijo, na drugem koncu pa druga frakcija uporablja plazemske puške in robote. Ti? Ti imaš reaktivni nahrbtnik.

Največja posebnost igre je, da te ne spoštuje. Na začetku si nihče. Podgana te lahko ubije v dveh udarcih. Igra nima prilagajanja težavnosti. Če greš v napačen gozd, boš umrl. Pika. To pomeni, da moraš biti premeten, bežati in izkoriščati okolje. A ravno zato je občutek, ko po 30 urah igranja končno postaneš dovolj močan, da premagaš tisto pošast, ki te je prej terorizirala, nepopisno zadovoljiv.

Jade Empire – pozabljena kung-fu epopeja Biowarea

Medtem ko danes studio BioWare vsi poznajo po serijah Mass Effect in Dragon Age, je vmes med Knights of the Old Republic in temi mega uspešnicami leta 2005 izdal tudi Jade Empire, akcijski RPG, navdihnjen s kitajsko mitologijo in kung-fu filmi. Igra Jade Empire je bila zasnovana kot nekakšen eksperimentalni projekt, s katerim je studio želel zapolniti čas med večjima franšizama, in je zato ostal nekoliko v vakuumu.

Res je, da igra ni tako obsežna in dovršena kot Biowareove večje igre tiste dobe, a ravno v svoji drugačnosti je čudovita. Ponuja prav posebno vzdušje, saj združuje mistično mitologijo borilnih veščin s prelivi domišljije, vse skupaj pa podpira inovativen sistem bojevanja, ki omogoča menjavanje več borilnih slogov in magičnih tehnik.

Planescape: Torment – filozofska mojstrovina brez komercialnega uspeha

Med izkušenimi PC igralci RPG-jev uživa Planescape: Torment (1999) skoraj legendarni sloves, vendar ob izidu ta izjemno pripovedno usmerjena igra ni dosegla večjega komercialnega uspeha. Postavljena je v temačni večdimenzionalni svet Dungeons & Dragons. Planescape prinaša neobičajno zgodbo o The Nameless One, nesmrtnem junaku, ki po vsaki smrti izgubi spomin. Namesto na boje se igra osredotoča na odkrivanje preteklosti in filozofskih vprašanj o krivdi, spominu in odrešitvi.

Mogoče je bil ravno ta (včasih pretiran) poudarek na dialogu, in ne na bojevanju, razlog za njen neobstoj v spominih oboževalcev iger.

Suikoden II – epska vojna 108 zvezd, izgubljena v času

V zlati dobi JRPG-jev je na konzoli PlayStation izšla tudi saga Suikoden, ki pa ni nikoli doživela takšnega uspeha ali kultnega statusa kot franšizi Final Fantasy ali Dragon Quest. Še posebej Suikoden II (1998 Japonska, 1999 ZDA) danes velja za eno najboljših iger žanra, ki pa je bila ob izidu prezrta.

Gre za epsko zgodbo o vojni in prijateljstvu, navdihnjeno s kitajsko legendo o 108 zvezdah usode. V igri lahko namreč igralec poišče in v svojo vojaško bazo rekrutira do 108 različnih likov, od katerih mnogi nato pripomorejo k razvoju zgodbe ali vsaj obogatijo vaš glavni štab. Suikoden II se odlikuje po čustveni zgodbi, ki spremlja dva najboljša prijatelja (Riou in Jowy), ujeta na nasprotnih straneh krvavega konflikta, ter neusmiljenega antagonista Luca Blighta, enega najbolj zloveščih zlikovcev v zgodovini JRPG.

Podcenjene igre nas učijo, da priljubljenost ob izidu ni vedno merilo prave vrednosti. Včasih šele čas in strastna skupnost igralcev pokažeta, katere igre so pravi dragulji, vredni, da jih izbrskamo iz pozabe.