Računalništvo, telefonija
01.03.2005 21:49
Posodobljeno 16 let nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Modrozoba Siemens avtoinštalacija

..Mobilnik Siemens S65 in avtokomplet Siemens HKW-600..

Tokrat nas je ob prevzemu testnega mobilnika čakalo presenečenje. Siemensov poslovni mobilnik S65 je ob Bluetooth avtomobilski inštalaciji prišel v paketu z vozilom Mercedez Benz A200 Avantgarde. Seveda smo “komplet” dobro preizkusili, naše izkušnje pa bomo v naslednjih odstavkih delili z vami.

Uvod
Ob novem zakonu o varnosti v cestnem prometu je postala uporaba mobilnega telefona med vožnjo presneto draga zabava – še posebej, če nas pri omenjenem početju zaloti policist. Vgradnje prostoročnega sistema telefoniranja v avtomobile zato postajajo vse bolj priljubljene – nenazadnje je tako tudi vožnja neprimerno bolj varna. Tokrat preizkušena Siemensova novost, imenovana Car Kit Bluetooth HKW-600, sodi med najnovejše, saj se z mobilniki sporazumeva kar brez kablov in žic – preko modrozobega vmesnika. Omenjena avtoinštalacija je združljiva s telefoni Siemens S55, SK65 in S65, s slednjim smo njeno delovanje preizkušali tudi sami.

Mobilnik in avtoinštalacija


Siemens HWK-600 avtoinštalacija dobro opravlja svoje delo.

Siemens Car Kit Bluetooth HKW-600 sodi med najmodernejše brezžične avtoinštalacije ta hip. Sistem lahko v avtomobilu spremlja do štiri Bluetooth mobilnike in skrbi za njihovo povezovanje z zvočnim sistemom. Zahvaljujoč brezžičnemu povezovanju tako mobilnika ni potrebno nameščati na poseben nosilec ali kabel, temveč ga imamo lahko v žepu, torbici ali pa celo v prtljažniku. Mobilnik in “bazna postaja” se hitro prepoznata in sta le nekaj sekund po vstopu v avtomobil že pripravljena za delo.

Na zunanjem in dobro preglednem LCD zaslonu nam napravica prikazuje stanje omrežja in baterije, pa tudi v omrežju katerega mobilnega operaterja se nahajamo. Ob prejetju klica, se nam ime klicatelja tudi izpiše, s pomikom drsnika pa na klic tudi odgovorimo. Žal na testnem avtomobilu, ki je bil opremljen tudi z ustreznimi tipkami za prostoročno telefoniranje na volanu, le-te niso delovale, če telefon ni bil vstavljen v zanj namenjen prostor. Naprava za prostoročno telefoniranje omogoča se enostaven dostop do imenika, kjer najdemo osebe, ki jih želimo poklicati, lahko dostopna pa sta tudi gumba za vklop/izklop naprave ter glasnost pogovora. Siemensovo avtoinštalacijo odlikuje zelo dobra kvaliteta zvoka, mikrofon je neobčutljiv na odmeve in šume iz okolice. Sistem deluje povsem samodejno – ob dodanem kontaktu se vklopi, ko pa ugasnemo avtomobil se izklopi.


Grajamo – voznik mora odvrniti pogled s cestišča, če želi spremljati dogajanje na majhnem zaslonu.

Večja zamera z naše (torej uporabniške) strani pa gre vgradnji v vozilo. Dotični Mercedesov avtomobil ima namreč na sredinski konzoli relativno veliko prostega prostora za vgradnjo dodatkov, zato čudi prenizka postavitev naprave – ta med sprejemanjem pogovora odvrača voznikove oči od dogajanja na cesti, kar nikakor ni v prid varnosti (kot poglavitnemu razlogu za vgradnjo mobilne avtoinštalacije). Vgrajevalcu opreme (bržkone ga je izdajala nalepka na zadku vozila) takšna vgradnja bržkone ni in ne more biti v čast. Tudi ob prejetem SMS sporočilu, se le-to zavrti na zaslonu in njega branje je vse prej kot lahko opravilo.

Ko bi le mobilni giganti malce razrahljali svoje poglede in bi Siemensova pogruntavščina dobro sodelovala tudi z mobilniki drugih proizvajalcev, bi si vsekakor prislužila visoko oceno.

S65 – komentar


S65 je odličen mobilnik.

Še beseda ali dve o mobilniku – Siemens S65 velja za enega najnovejših modelov tega proizvajalca. Založen je z veliko dobrotami, poleg kopice polifoničnih melodij in poslovnih funkcij velja izpostaviti še digitalni fotoaparat. Bateriji se delo z brezžičnim modrozobim vmesnikom hitro pozna, saj zahteva pogostejše polnenje kot večina drugih bratov iz iste serije. Je pa bil S65 prvi Siemensov mobilnik serije 65, ki nam v času preizkusa ni “zmrznil”. No, morebiti gre zgolj za srečno naključje, saj smo ga imeli v uporabi vsega pet dni.

Mercedes Benz A200 Avantgarde
Kako bi opisal Mercedesovega malčka? Hja, draga igrača. Res, Ajček je opazno dražji od svojih konkurentov, no, pravzaprav ima le malo konkurentov. Razni Clioti, dvestošestice in Punto pač niso njegova liga, bavarska enica pa je povsem drug tip avtomobila. Kot se za “zvezdo” spodobi odseva nekakšen statusni simbol – in to se nenazadnje pozna tudi na ceni. Za bogato založenega Ajčka z najmočnejšim bencinskim motorjem namreč trgovci zahtevajo preko šest milijonov slovenskih tolarjev.

Zunanjost / notranjost


Mikaven pogled.

Petvratni malček deluje z novim parom prednjih luči samozavestno in športno, petkraka lahka aluminijasta platišča z nizkopresečnimi pnevmatiki pa športno podobo še dopolnijo. Tudi zadnji del avtomobila je po prenovi dobil tipične Mercedesove luči. Testni avtomobil je bil opremljen še z električno pomičnim strešnim oknom, ki je v teh mrzlih dneh le milo opazovalo redke sončne žarke. Seveda zvezda na nosu ni manjkala.
Prostorna in dobro založena notranjost da hitro vedeti, zakaj vozilo stane pol ducata milijonov. Skrbno izbrani materiali so odlično obdelani, avtomobil deluje kopaktno in zanesljivo. Tudi sedi se dobro po zaslugi odličnih sedežev (zelo dobri so tudi sedeži zadaj). Pregledni merilniki in uporabna osrednja konzola skrbijo za podajanje informacij vozniku, slednjemu pa bo ugajal tudi trikraki športni volan.

Vozne lastnosti


Ajček tudi brez turbine dobro “leti”.

A200 na cesti preseneti z izjemno čvrsto lego, ki je kos tudi veliko višjim hitrostim od dovoljenih. Iz ravnovesja ga znajo spraviti le razne grbine. Za majhen in visok avto pa se vsekakor pelje nadpovprečno, za kar imajo zasluge tudi v vse konce karoserije potisnjena kolesa. Tako so konstruktorji pridobili karseda veliko medosno razdaljo, kar se pozna tudi pri udobju med vožnjo (čeprav je avto “trd”). Vse kočljive situacije pridno rešuje vgrajena elektronika, ki v dogajanje na cesti posega takrat, ko “začuti”, da voznik situacije ne obvlada več. Seveda bi si na zasneženi in poledeneli cesti zaželeli možnost izklopa nekaterih elektronskih pomočnikov, a teh “gumbov” preprosto ni. Udobje med vožnjo nekoliko kvari v višjih vrtljajih glasen motor, a očitno so inženirji malčku želeli vdihniti nekoliko bolj športno noto.

Zmogljivosti, poraba


Strešno okno je namenjeno užitkom v sončnih dneh. Na sliki je dobro vidna tudi urejen voznikov delovni prostor.

Vgrajeni dvolitrski motor je še “iz stare šole”, saj premore vsega 8-ventilsko tehniko, a se v praksi izkaže kot zelo dobra izbira za Ajčka. Priganjanja ne mara, najbolj mu ustreza vožnja med 3.000 in 4.000 obrati v minuti. Ob pomoči elektronike je obvladovanje 136 konjičkov mala malica, mala raketica pa se lahko premika zelo hitro. Obut v zimske pnevmatike je na naših skupno tisoč kilometrov dolgih preizkušnjah (mešana mestna in relacijska vožnja) A200 porabil vsega 8,1 litra na 100 prevoženih kilometrov, kar je izjemno dober rezultat. Varčneži se bodo s tem avtomobilom lahko vozili tudi za poldrugi liter manj, če pa bomo od motorja zahtevali vse, kar nam lahko ponudi, pa se bomo morali sprijazniti s številkami večjimi od desetice. Kljub vsemu lahko potrdimo, da je ta bencinar glede na prikazano pravi varčnež.

Sklepna misel

Ajček je majhen in izredno prostoren avtomobil. Enoprostorska zasnova mu omogoča zelo dobro preglednost v vse smeri, izdatno založen z opremo (testni model je imel tudi navigacijo) ter opremljen z varčnim bencinskim motorjem pa je prava izbira za zahtevne kupce, ki jim veliki avtomobili niso všeč. O ceni pa le tole – zvezde nikoli niso bile poceni.


Prijavi napako v članku