Kriza – priložnost za tiste z znanjem, samozavestjo in odprtostjo za novosti

Kriza je trenutno ena najbolj pogosto navajanih besed v medijih. Spletni brskalnik Google nam poda 181 mio zadetkov za definicijo krize. Najpogosteje se pojavlja s pojmi finančna kriza, gospodarska kriza, globalna kriza, institucionalna kriza in osebna kriza. Kriza torej prepaja medije, gospodarstvo in celotno družbo. Ali je res tako kritično? To je različno od panoge do panoge, od podjetja do podjetja, od tima do tima, od posameznika do posameznika. V prvi vrsti odnos do krize kroji znanja, odnos in način razmišljanja ljudi.

Kaj pomeni beseda kriza? Kriza po Webstrovem slovarju pomeni stanje omenjene zmožnosti presojanja, ki se pojavi, ker smo na prelomni točki, točki večje spremembe. Globalna kriza pomeni večje spremembe na globalni ravni, ki vključujejo tako spremembe na ravni narodnih gospodarstev, panog, podjetij in posameznikov v njem. Vsakršna kriza, ne glede na raven, je posledica notranje dinamike sistema. Je znak večjega neravnotežja, ki je le faza v notranji dinamiki odprtega sistema. Sistem se oddaljujejo od znanih značilnosti, zato čas krize pomeni stanje visoke kaotičnosti in negotovosti. Za ljudi, ki so sestavni del družbenih sistemov, nosi ta negotovost strah, da se bodo razmere zanje poslabšale. Res je, pri vsakem preoblikovanju sistema se razmerja med deli spremenijo; določeni deli sistema pridobijo, drugi izgubijo.

Kriza pa s tem predstavlja tudi priložnost, v kateri lahko pridobiš. Posameznik, podjetje, gospodarstvo lahko v krizi pridobi samo, če je odprto za drugačnosti, ki jih poraja kriza, ima znanje in samozavest, da priložnosti tudi samo aktivno soustvarja in izkorišča. Delovati odprto, samozavestno, naklonjeno spremembam, ni lahko. Ne na ravni posameznika, še težje na ravni podjetja. Takšno delovanje na ravni posameznika zahteva sposobnost in pripravljenost poglobiti se vase, spoznati lastne predpostavke in prepričanja, ki ga omejujejo, da bi pogledal na svet drugače. Prepričanja so naše nevidne spone. Z vprašanji kot so, kaj je zame pomembno in zakaj, kaj je prav, in kaj narobe, kaj moralno, kaj je pošteno in zakaj ipd., širimo in poglabljamo svoje poglede in dojemanje sveta. Širša in bolj poglobljena prepričanja so nujna za drugačno, bolj prilagodljivo delovanje posameznika. Podobno velja za podjetja. Če želimo doseči, da podjetje deluje odprto, samozavestno, naklonjeno spremembam tudi v času krize, morajo managerji znati v kolektivni diskusiji z deležniki podjetja raziskati vprašanja, kaj je poslanstvo podjetja, kaj ustvarja vrednost in predstavlja prispevek podjetja, v čem je podjetje enkratno, ali podjetje gradi na najboljšem, ali pozna in razvija svoj človeški potencial, ali poslovni model uspešno naslavlja dinamične konkurenčne razmere, kako odgovorno deluje podjetje do okolja in širše družbene skupnosti, kako napredno in inovativno je pri tem, ipd.

Zastavljati si poglobljena vprašanja, ki ne omogočajo enostavnih odgovorov, sposobnost poslušanja sebe in drugih, sprejemanje drugačnih pogledov, je temelj, da grožnje spremenimo v priložnosti, da razvijemo uspešne strategije za izkoriščanje priložnosti, da razvijemo nove izdelke in storitve z novimi sporočili, da razvijemo inovativne oblike pozicioniranja in oglaševanja, da udejanjimo nove oblike organiziranja. Pri tem ne gre brez močnega voditeljstva, voditeljstva z vizijo, ki deluje kot lepilo za ljudi. Voditeljstvo, ki je potrebno za današnji čas, združuje etiko, estetiko in razum obenem. Na IEDC-Poslovni šoli Bled poleg sodobnih znanj in najboljših praks poslovanja gradimo tudi na etični in estetski dimenziji, ki je ključ uspešnejšega poslovnega odločanja v današnjem času.

Dr. Melita Rant, direktorica dveletnega Executive MBA študija, IEDC-Poslovna šola Bled