Koliko RAM-a v resnici potrebujemo?

Za razliko od nekaterih drugih komponent, več RAM-a ne pomeni nujno tudi boljšo kvaliteto. Nikakor seveda ne more škodovati, vendar pa velja enako kot pri pomnilniku – potrebujemo ga samo toliko, kolikor ga dejansko uporabljamo. Nakup RAM-a, ki ga naprava sicer premore in ga ne uporabljamo, je zelo učinkovito zapravljen denar.

Aplikacije, ki jih uporabljamo, so pomembne za to, da ugotovimo, koliko RAM-a potrebujemo, vendar ima pomembno vlogo tudi operacijski sistem. Na primer, Windows 10 sam po sebi zavzame 2 GB RAM-a, medtem ko ga recimo Chrome OS potrebuje precej manj.

S pomočjo spletnega tehnološkega portala Digital Trends smo za vas pripravili nekaj nasvetov in priporočil glede pravšnje količine RAM-a prenosnikov, namiznih računalnikov in tabličnih računalnikov.

Pregled: Koliko RAM-a potrebujemo?

Na kratko, tukaj je nekaj osnovnih napotkov za večino PC naprav:

• 2 GB: Večinoma se uporablja v “budget” tabličnih računalnikih. Za prenosnike in namizne računalnike si bomo zagotovo želeli več.
• 4 GB: Tipično prisoten v “budget” prenosnikih. Je povsem dovolj za osnovno rabo Windowsa in Chrome OS sistema, vendar ne kaj dosti več od tega.
• 8 GB: Odličen za Windows in MacOS sisteme. V določenih primerih zadostuje tudi za osnovno “gaming” izkušnjo.
• 16 GB: Odlična kombinacija za uporabnike namiznih naprav. Je idealna za profesionalno delo in za bolj zahtevne igre.
• 32 GB in več: Za entuziaste in namenske delovne postaje. Na tej stopnji začnejo (in gredo še višje) resni “gamerji”, inženirji, profesionalni uredniki videov in podobni profili uporabnikov.

Ne pozabite, kupovanje več RAM-a, kot ga potrebujemo, ne prinaša nobenih izboljšav in bonusov na področju kakovosti delovanja naprav – je zgolj učinkovito zapravljen denar. Kupite to, kar dejansko potrebujete, preostanek denarja pa namenite bolj pomembnim komponentam, kot sta procesor in grafična kartica.

Osnove RAM-a

Spominsko kapaciteto pogosto zamenjamo z dolgoročnim shranjevanjem in temu namenjenim prostorom, ki ga nudita SSD ali mehanični trdi disk. Včasih te komponente med seboj menjajo tudi sami proizvajalci.

RAM je torej s tehničnega vidika ista stvar, vendar služi popolnoma drugemu namenu. Namesto velike kapacitete počasnega pomnilnika – kot ga najdemo na mehaničnem trdem disku, je RAM majhna kapaciteta ekstremno hitrega pomnilnika. Ko odpiramo programe, se podatki shranjujejo v RAM-u in do teh podatkov lahko programi pridejo v hipu.

Različni programi potrebujejo različno količino pomnilnika, vendar pa ne glede na aplikacijo, določeno količino pomnilnika vedno uporabimo. Aplikacije, ki jih uporabljamo istočasno, se kopičijo, in če ne razpolagamo z dovolj RAM-a, bodo te aplikacije začele delovati počasneje. Še vedno lahko zaženemo programe in aplikacije, vendar pa ti ne bodo imeli dostopa do ultra-hitrega RAM pomnilnika, ki vsebuje informacije, potrebne za delovanje programov.

Tako kot imamo lahko premalo RAM-a, ga je lahko tudi preveč. Če na primer koristimo zgolj 12 GB pomnilnika v najbolj zahtevnih okoliščinah in imamo na voljo 16 GB, potem nadgradnja na 32 GB (če predpostavljamo, da so ostali aspekti enakopravni) ne bo imela učinka na izboljšanje delovanja.

S tega razloga je pomembno, da izberemo kapaciteto, ki morda za kanček presega potrebe, definitivno pa ni treba pretiravati. Seveda lahko kupimo več RAM-a, kar na delovanje ne bo imelo negativnega vpliva. To je približno tako, kot da bi kupili hišo s štirimi spalnicami, uporabljali pa bi samo dve.

Največji porabniki RAM-a

Večino porabita operacijski sistem in spletni brskalnik, v določenih primerih pa lahko nekatere aplikacije in igre porabijo več kot vse ostalo skupaj. V resnici ne moremo veliko storiti, da bi sistema Windows in MacOS porabila manj spomina, hkrati pa več RAM-a pomeni, da lahko odpremo več zavihkov in podobno.

Na primer: bolj kompleksne spletne strani porabijo več RAM-a kot ostale. Recimo preproste novičarske spletne strani, ki vsebujejo zgolj besedilo, so relativno lahke za RAM, medtem ko so aplikacije, kot sta Gmail ali Netflix, precej bolj zahtevne.

Enako velja tudi za “off-line” programe. Recimo: nek komunikacijski program ali igra, kot je Minesweeper, ne bosta porabila praktično nič RAM-a, medtem ko bo velikanski Excel zvezek, ogromen Photoshop projekt ali grafično zelo zahtevna igra, kot je recimo Wolfenstein: Youngblood, večino pomnilnika porabila zase.

Koliko pomnilnika za tablice?

Tablice ponavadi ne uporabljamo za zahtevne programske naloge, kar pomeni, da ne potrebujemo veliko RAM-a – približno toliko, kot pri večini pametnih telefonov.

Po drugi strani pa lahko v zadnjih letih opažamo prihod vse bolj zahtevnih programov in aplikacij tudi na tablice, kar pomeni, da se potrebe po RAM-u bližajo prenosnikom. Trenutno najdemo tablice z 2 GB do 16 GB RAM-a, poleg tega pa kupci največ teže dajejo vzdržljivosti baterije, hitrosti procesorjev in podobno.

Torej, koliko ga potrebujemo za tablice:

• 2 GB sta povsem dovolj za osnovne uporabnike.
• 4 GB je boljša možnost za večino uporabniških vzorcev.
• 8 GB, če želimo tablico uporabljati kot primarni računalnik.

Zapomniti si velja, da so tablice načeloma komplementarne naprave, postavljene nekje med pametne telefone in računalnike. Če se nagibate v smer nadomestka prenosnika, izberite tablico, ki v RAM-u lahko primerja z namiznim ali prenosnim računalnikom.

Koliko pomnilnika za prenosnike?

Večina prenosnikov ima 8 GB RAM-a, osnovni modeli 4 GB, najboljši pa 16 GB ali celo 32 GB. Kot že omenjeno, se razlika med tablicami in prenosniki manjša, vendar še vedno večina uporabnikov bolj kompleksne programe izvaja na prenosnikih, kar pomeni, da je pomnilnik pri prenosnikih bolj pomemben faktor.

Na primer, Chromebook naprave, ki se v večini naslanjajo na oblačne aplikacije, ne potrebujejo toliko RAM-a in je že 4 GB lahko povsem dovolj. Za Windows in MacOS naprave pa bi morali razmišljati o najmanj 8 GB RAM-a. Večina najboljših prenosnikov ga ponuja 8 GB, in to z razlogom. Windows 10, preden sploh odpremo kakšno aplikacijo, porabi 2 GB. Če se ukvarjamo z grafičnim oblikovanjem ali načrtujemo igranje kakšne bolj zahtevne igre, bi morda že bilo smiselno razmisliti o 16 GB.

O prenosnikih, ki presegajo 16 GB, bi morali razmišljati samo v primeru, če se ukvarjamo z urejanjem velikih video ali foto datotek – nekaj, kar bi po navadi delali na namiznih računalnikih. Večina uporabnikov za takšna opravila ne uporablja prenosnikov, če pa že, je izbira pravšnje količine RAM-a ključna.

Koliko RAM-a za namizne računalnike?

Namizne računalnike imamo uporabniki po navadi dalj časa kot tablice in prenosnike, kar pomeni, da moramo pri nakupu razmišljati na daljši rok. 16 GB je definitivno dober začetek. Čeprav bi lahko povsem normalno delovali z manj RAM-a, bi pri tem prihranili kakšnih 30 evrov, kar je samo dodaten razlog, da se že na začetku splača izbrati zmogljivejšo različico.

Nadgradnja na 32 GB je dobra izbira predvsem za entuziaste in povprečno delovno postajo. Tisti, ki pa želijo napredno delovno postajo, lahko gledajo od 32 GB naprej, vendar morajo biti pripravljeni na višjo ceno, še posebej, če želijo izvenserijske lastnosti, kot je RGB razsvetljava.

Koliko RAM-a za “gaming”?

Za kvalitetno “gaming” izkušnjo je 16 GB RAM-a dober začetek. Kljub temu, da je bilo 8 GB dolga leta povsem dovolj, najnovejše igre, kot je recimo Cyberpunk 2077, zahtevajo najmanj 8 GB ali še raje 16 GB. Določene najnaprednejše igre bodo v celoti izkoristile vseh 16 GB. V kolikor pa igra ne porabi vsega RAM-a, imamo še nekaj rezerve za aplikacije, ki delujejo ob igranju iger.

Za veliko večino “gamerjev” je 16 GB dovolj. Če pa želimo ob igranju iger recimo vsebino še pretakati preko spleta ali istočasno uporabljati kakšne druge aplikacije, je 32 GB verjetno boljša izbira.

RAM hitrost vs. kapaciteta

Medtem ko z dodajanjem RAM-a, če že imamo, kar potrebujemo, ne dosežemo izboljšanja delovanja naprav, enako ne velja za RAM hitrost. Trenutno je standard hitrosti prenosnikov, tablic in namiznih računalnikov DDR4. Vsaka DDR generacija ima določen razpon hitrosti, recimo DDR4-1600 do DDR4-3200. Številka pri tej oznaki pomeni hitrost pomnilnika. Prednost hitrejšega RAM-a je zelo očitna: več ciklov na minuto pomeni, da lahko modul hitreje prebere in zapiše več podatkov .

DDR4 spominski moduli so vsi ocenjeni, da delujejo pri 2133 MHz, kar pomeni, da ne glede na to, kaj kupimo, vsi delujejo pri 2133 MHz. To predstavlja težavo, če smo kupili pomnilnik, ki je ocenjen za 3200 MHz. Hitrost, za katero je RAM ocenjen, je zgolj to: ocena. To preprosto pomeni, da je proizvajalec potrdil delovanje modula pri tej hitrosti, kar pa še ne pomeni, da bo delal s to hitrostjo, ko ga kupimo.

Potrebno se je prepričati, da vaša matična plošča dejansko podpira hitrost RAM-a, za katero je ocenjena s strani proizvajalca in da podpira XMP (kar podpira večina modernih matičnih plošč). Kar pa se tiče same učinkovitosti delovanja pri hitrejšem RAM-u, je ta odvisna od večjega števila faktorjev. Različne aplikacije različno reagirajo na višje hitrosti, razlike pa se pojavijo tudi med proizvajalcema Intel in AMD.

Nadgradnja je lahko enostavna in dokaj poceni

RAM ne spada med dražje komponente, saj je relativno poceni. Obenem je to tudi del namiznih računalnikov – in tudi večine prenosnikov – ki ga je najlažje nadgraditi. Na začetku velja kupiti več pomnilnika, vendar ni treba pretiravati. Trenutno ni nobenega razloga, da bi “gamer” moral preseči 32 GB, prav tako ni razloga, da bi morali kupiti več kot 16 GB, če je vse, kar želimo početi, gledati Netflix.

Če naš sistem sčasoma postane omejen z obstoječim pomnilnikom, ga preprosto dodamo. To je dobra ideja, četudi se morda zdi, da se nam s tem kasneje ne bo dalo ukvarjati. Kot že rečeno, je nadgradnja RAM-a enostavna in tudi dokaj poceni.