Kognitivna proizvodnja in Industrija 4.0

Večina vodstvenih delavcev na področju proizvodnje danes v svoje strategije vključuje Industrijo 4.0 ali industrijski internet stvari (angl. Internet of Things oz. loT). Že danes je mogoče videti mnoge zanimive nišne projekte, ki bodo kos različnim izzivom na področju izboljšanja kakovosti izdelkov, zmanjšanja donosa, učinkovitejšega upravljanja proizvodnih procesov, izboljšanja ali avtomatizacije oskrbovalnih verig itn.

Termin Industrija 4.0 so prvi skovali v Nemčiji v sklopu tehnološkega projekta za razvoj računalniško podprte proizvodnje, do zdaj pa se je prelevila v svetovno pobudo za preobrazbo tega sektorja. Japonska in Kitajska sta celo razvili lastno industrijsko pobudo verige vrednosti (angl. Industrial Value Chain Initiative) in pobudo z naslovom Narejeno na Kitajskem 2025 (angl. Made in China 2025), da bi poudarili predanost tej strategiji.

Po besedah inštituta McKinsey Global Institute bo imel internet stvari do leta 2025 potencialni skupni ekonomski vpliv med 3,9 in 11,1 bilijona ameriških dolarjev letno. (1)

Lahko rečemo, da je Industrija 4.0 več kot le zanimiva ključna beseda, prav tako pa ne gre samo za intenzivnejše povezovanje. V središču so PODATKI, ki jih zbirajo različne naprave.

IBM je vodilno podjetje na področju spreminjanja tehnologij z Industrijo 4.0, pri čemer združuje instrumentalne, medsebojno povezane in inteligentne stvari z namenom omogočiti vpogled v zbrane podatke in spremeniti proizvodnjo.

Danes skoraj 90 odstotkov podatkov, pridobljenih na podlagi interneta stvari, ne uporabimo v praksi, količine zbranih informacij pa bodo le še naraščale. Tradicionalno računalništvo se bo še naprej trudilo dohajati ogromne pritoke podatkov in kompleksnost analitike. Računalništvo mora postati kognitivno, da bo omogočalo obdelavo, analizo in optimizacijo informacij.

S kognitivnim pristopom v proizvodnem okolju bo omogočeno naslednje:

• Razumevanje – pridobivati in analizirati bo mogoče podatke senzorjev na dejanski lokaciji ali v oblaku, pa tudi podatke iz drugih virov.
• Sklepanje – prepoznavati bo mogoče skrite povezave v ogromnih količinah podatkov za samo-diagnozo težav.
• Učenje – iz pridobljenih vpogledov bo mogoče črpati znanje in se tako nenehno prilagajati/izboljševati. To vključuje učenje na podlagi izdelkov, ki so jih stranke kupile in jih že uporabljajo, s čimer pride do sklenjenega kroga povratnih informacij, ki se vrnejo na oddelek za oblikovanje in izdelavo.

V sklopu kognitivne proizvodnje so podatki v celoti uporabljeni v vseh sistemih, opremi in procesih, iz česar izhajajo dejanski vpogledi v celotno vrednostno verigo, od zasnove do proizvodnje. Kognitivna proizvodnja, ki je oblikovana na podlagi interneta stvari in analitike zaposlovanja skupaj s kognitivno tehnologijo, stremi h ključnim izboljšavam produktivnosti in kakovosti, učinkovitosti in zanesljivosti proizvodnega okolja.

IBM je tako na primer pomagal ameriškemu pogodbenemu proizvajalcu US Electronics in mu omogočil novo stopnjo optimizacije oskrbovalne verige, pri čemer so bili doseženi naslednji rezultati:

• > 90 % krajši čas, potreben za raziskavo in reševanje težav v oskrbovalni verigi,
• za 300 % hitrejše doseganje prodajnih kvot v odziv na zahteve strank,
• povprečno 6-kratno povečanje časa, ki ga imajo na voljo nabavni predstavniki, da ugotovijo, kje obstajajo priložnosti za prihranke.

Vzemimo tudi primer podjetja John Deere, ki proizvaja kmetijsko opremo in sodeluje s podjetjem IBM, da bi izluščili smisel iz ogromnih količin podatkov, ki se ustvarijo v sklopu proizvodne linije traktorjev v nemškem mestu Mannheim. Watson sprejme, razume in se uči iz podatkov, zajetih s senzorji, ki so vgrajeni v industrijsko opremo in v dele traktorja, ki se pomikajo po proizvodni liniji, ter tako inženirjem podjetja Johne Deere priskrbi podatke, ki jih potrebujejo za optimizacijo procesov in prilagajanje naročil za specializirane kmetijske stroje.

Trg interneta stvari se hitro širi. Samo v jugovzhodni Evropi bo do leta 2020 kar 244 milijonov povezanih naprav, celotni trg interneta stvari na tem območju pa bo po podatkih IDC dosegel vrednost 3,18 milijard ameriških dolarjev.

Vse to predstavlja priložnost za vključitev kognitivnosti v proizvodnjo.

Tako na primer poslovni partnerji podjetja IBM v Sloveniji, ki sodelujejo z IBM-ovim inovacijskim centrom v Ljubljani, uporabljajo tehnologije IBM za izgradnjo rešitev Industrije 4.0 za majhna, srednja in velika proizvodna podjetja, da bi jim pomagali na poti k Industriji 4.0 na področjih, kjer lahko ustvarijo dodatne prihodke ali izboljšajo učinkovitost in znižajo stroške. (povezava na stran s študijami primerov)

Če bi radi izvedeli, kako lahko začnete vi in vaše stranke izkoriščati kognitivno tehnologijo, se mi pridružite 13. in 14. septembra 2017 v Hotelu Ambasador v Opatiji na Hrvaškem, kjer bo potekala druga regionalna konferenca podjetja IBM z naslovom Watson Summit 2017, na kateri se bomo lahko pogovorili o tem, kako so vrhunski proizvajalci s pomočjo tehnologij interneta stvari dosegli večjo učinkovitost.

Več o Industriji 4.0 na dogodku IBM Watson Summit, ki bo 13. in 14. septembra v Opatiji, na Hrvaškem. http://www-05.ibm.com/hr/watson-see-summit/.

Avtor: Dejan Podgoršek, vodja poslovnega razvoja in sodelovanja s partnerji za IBM jugovzhodno Evropo