Kdo nadzoruje naše podatke in kdo jih lahko pretvori v nov denar?

Veliko naših digitalnih sledi, iskanj, spletnih nakupov, lokacij, ogledanih vsebin in drugih podatkov, ki jih vsak dan puščamo za seboj, postaja del ogromnega gospodarstva, ki poganja oglaševanje, razvoj umetne inteligence, personalizacijo storitev in sprejemanje poslovnih odločitev.

Paradoks takšne priložnosti je očiten. Mi ustvarjamo velik del digitalnih sledi, vendar najpogosteje ne nadzorujemo infrastrukture, pravil in poslovnih modelov, s katerimi se ti podatki obdelujejo.

Kaj, če se to spremeni?

V tehnološkem sektorju, zakonodaji in raziskovalnih projektih se vse bolj razvijajo modeli, ki naj bi uporabnikom omogočili večji nadzor nad dostopom do podatkov ter njihovim deljenjem. Vse manj se govori o tem, kdo zbira podatke, vse več pa o tem, kdo jih nadzoruje, kdo odloča, kako se bodo uporabljali, in kdo iz njih ustvarja največjo vrednost.

S tem področjem se danes ukvarja tudi Laura Bermudez, ena od govornic letošnjega festivala Weekend.19. Po karieri v PayPalu, eBayu in StubHubu danes dela na razvoju rešitev, ki poskušajo na novo opredeliti način, kako posamezniki upravljajo z lastnimi podatki.

Po Laurinem mnenju prihodnost digitalnega gospodarstva ne bo odvisna od zbiranja vedno večjih količin podatkov, temveč od tega, da posamezniki dobijo večji nadzor nad informacijami, ki jih ustvarjajo, in možnost, da sami odločajo, kako se bodo njihovi podatki uporabljali ter kakšno vrednost bodo iz njih ustvarili.

Ideja ni le povečati zasebnost, temveč spremeniti razmerje moči med uporabniki in digitalnimi platformami.

Vprašanja, ki so še do nedavno zvenela kot znanstvena fantastika

Če so podatki res nova valuta, zakaj jih še vedno tako zlahka prepuščamo drugim? Ali bodo imeli uporabniki v prihodnosti večji nadzor nad lastnimi podatki in možnost odločanja o tem, kdo jih uporablja, za kakšen namen in pod kakšnimi pogoji?

Nekatere od teh idej se že preizkušajo v dejanskih izdelkih, pilotnih projektih in novih regulativnih okvirih. Razvijajo se modeli, v katerih lahko uporabniki omogočijo začasen dostop do svojih podatkov, ga prekličejo ali so nagrajeni za njihovo uporabo.

Decentralizirane identitete, osebni podatkovni hranilniki, digitalne denarnice, standardizirani vmesniki, v posameznih primerih pa tudi blockchain, se obravnavajo kot možni deli takšne infrastrukture.

Svoj del kolača ima tudi umetna inteligenca

Sistemi umetne inteligence postajajo vse bolj kakovostni prav zaradi ogromnih količin podatkov. Bolj ko so podatki kakovostni, bolj uporabni so modeli. Vrednost naših digitalnih sledi zato ne upada, nasprotno, raste.

To bi lahko spremenilo ali vsaj vplivalo na način, kako delujejo mediji, trgovina, zdravstvo ali finančne storitve. Namesto gospodarstva, v katerem nekaj velikih platform nadzoruje večino podatkov, bi lahko dobili model, v katerem posamezniki postanejo aktivni udeleženci trga podatkov.

Seveda takšna prihodnost ni zagotovljena. Ostaja veliko odprtih vprašanj, od varnosti do regulativnega okvira in digitalne pismenosti. Jasno pa je, da se razprava ne vrti več samo okoli zasebnosti.

Podatki kot nova lastnina

Morda največja sprememba digitalne dobe ne bo nova družbena mreža ali še eno orodje umetne inteligence, temveč trenutek, ko ne bomo več zgolj uporabniki digitalnih platform, ampak bomo postali aktivni upravljavci lastnih podatkov.

Ali se bo to res zgodilo, bomo šele videli. A eno je gotovo, način, kako razmišljamo o podatkih, se že spreminja.

Kako bi lahko izgledala prihodnost, v kateri podatki postanejo eden najvrednejših virov digitalne družbe, in kakšno vlogo bodo v njej imeli tehnologija, umetna inteligenca ter sami uporabniki, lahko izveste na letošnjem Weekendu.19 v Rovinju od 24. do 27. septembra. Za vse informacije si oglejte uradno stran WEEKEND.19 in uradne družbene mreže festivala: Facebook, Instagram, TikTok in LinkedIn, ter postanite del pogovora o tehnologiji, inovacijah in svetu, ki šele prihaja.