Katere osebnostne lastnosti lahko vodijo v zasvojenost z družbenimi omrežji?

Raziskovalci so povezali nekatere osebnostne lastnosti z večjo dovzetostjo za družbena omrežja, kar pomeni, da smo nekateri bolj na udaru vseh vplivov Facebooka, Twitterja in ostalih družbenih omrežij. Identificirane so bile tri glavne osebnosti lastnosti: nevroticizem, vestnost, všečnost/prijetnost. Raziskava pravi, da lahko različne kombinacije teh treh lastnosti privedejo do zvečanja/zmanjšanja tveganja pred zasvojenostjo z družbenimi omrežji.

“Na svetu obstaja na tisoče raziskav, kako interakcija različnih osebnostnih lastnosti vpliva na zasvojenost z alkoholom in drogami”, pravi eden od raziskovalcev, Isaac Vaghefi, iz Univerze Binghamtom v New Yorku. “Želeli smo si podobne raziskave na primeru družbenih omrežij”, še dodaja. Za izpeljavo raziskave sta Vaghefi in Qahri-Saremi iz Univerze DePaul v Illinoisu vključila 275 študentov in 5-stopenjski model osebnosti, ki je eden najbolj pogostih, ko govorimo o raziskavah osebnostnih lastnosti. Poleg zgoraj naštetih lastnosti model ocenjuje odprtost in ekstravertnost.

Kaj pravijo rezultati?

Odprtost in ekstravertnost po podatkih raziskave nimata neposrednega vpliva na zasvojenost z družbenimi omrežji, medtem ko ostale tri lastnosti kažejo korelacijo. Če pogledamo posamezne lastnosti, lahko pri nevroticizmu – kako intenzivno izkusimo negativne emocije kot sta stres in napetost – ugotovimo, da povečuje pretirano uporabo družbenih omrežij.

Na drugi strani imamo vestnost – definirana kot samokontrola in usmerjenost k doseganju določenih ciljev – kjer se je zasvojenost z družbenimi omrežji pokazala kot manj verjetna.

Raziskovalce pa niso zanimale samo te lastnosti vsaka posebej. Ugotovili so, da nevroticizem vpliva na vestnost in če je nekdo pri obeh lastnostih dosegel visoke rezultate, sta občutka stresa in napetosti premagala prej omenjeno samokontrolo.

Kar se tiče vščenosti/prijetnosti – kako je nekdo prijazen in empatičen – se ni pokazalo, da bi lahko kot samostojna osebnostna lastnost vplivala na zasvojenost z družbenimi omrežji. Slika pa se je spremenila, ko smo prijetnost združili z vestnostjo. Ljudje, ki so pri obeh lastnostih dosegli visoke rezultate, so več časa na Facebooku in Twitterju – mogoče zato, ker ti ljudje močno cenijo svoja prijateljstva in uporabljajo dotična omrežja, da jih ohranijo.

Hkrati je zanimivo tudi to, da je zasvojenost z družbenimi omrežji bolj verjetna pri tistih, ki pri prijetnosti in vestnosti dosežejo višje rezultate.

Kaj si je še potrebno zapomniti?

Zavedati se je potrebno, da je bila raziskava opravljena na relativno majhnem vzorcu manj kot 300 študentov. To pomeni, da nekih večjih posplošitev ne moremo delati in raziskovalci tudi niso šli pregloboko v razloge, zakaj so ravno te osebnostne lastnosti tiste, ki kažejo korelacijo z zazsvojenostjo z družbenimi omrežji.

Ne glede na vse je raziskava definitivno koristna, saj nam kaže, kako različni faktorji naše osebnosti igrajo pomembno vlogo pri uporabi družbenih omrežij. Tudi, če mislimo, da nekaj dodatnih minut na Facebooku ali Twitterju ne igra vidne vloge v našem življenju, raziskovalce vse bolj zanima, kakšne vpliva ima uporaba družbenih omrežij na nas – negativne ali pozitivne.

Ne pozabimo, da Facebook pred 15-imi leti niti ni obstajal, zdaj pa se sprašujemo, kakšne vplive ima na naše možgane , našo samozavest, zdravje itd. Zagotovo bo potrebnih še kar nekaj let preden bomo lahko z gotovostjo trdili, kakšne učinke ima raba družbenih omrežij na naša življenja. “Gre za kompleksno in zakomplicirano področje. Enostaven pristop ni mogoče”, pravi Vaghefi.