Zaščitimo računalnik pred peklensko vročino

Toplota ljudem dobro dene, a če je je preveč, tako kot vsako poletje, začnemo hitro težko dihati, zaradi pota se nam oblačila lepijo na kožo, kuhamo se v avtomobilih kljub prižgani klimi in še bi lahko naštevali. Tako kot nam, tudi računalnikom ni prijetno, ko jim je prevroče. Zaradi visokih temperatur se lahko celo zgodi, da bo odpovedala katera od ključnih komponent, mi pa bomo ostali brez ključnega delovnega orodja in pomembnih podatkov.

Ker lahko prekomerno segrevanje računalniških komponent zaradi visokih temperatur v okolici privede do njihove odpovedi, je zelo pomembno, da najprej preverimo njihovo »stanje«. Tu nam lahko priskoči na pomoč brezplačna programska oprema SiSoftware Sandra 2012 Lite, ki je dosegljiva na spletnem naslovu http://goo.gl/3JNWA. S klikom na meni »Tools« in »Monitor Enviroment« nam bo program pokazal, kako vroče je našim računalniškim komponentam. Tu pustimo vse nastavitve na privzeto – gibanje temperatur v našem računalniku se bo prikazovalo v tabeli. Temperaturo posamičnih komponent lahko preverimo še v zavihku »Hardware«, in sicer »Mainboard«, »Procesors« in »Physical Disks«.

Čeprav se morda sliši neobičajno, so pri visokih zunanjih temperaturah najbolj na udaru trdi diski. Ti namreč nimajo nikakršnih toplotnih zaščit in bodo delali vse dokler ne bodo dokončno odpovedali. Vročina je poleg tresljajev največji sovražnik trdih diskov, zato moramo poskrbeti, da njihova temperatura ne preseže priporočene vrednosti oziroma 50 stopinj Celzija. Hlajenje trdih diskov najlažje dosežemo tako, da pred njih postavimo ventilator. Večina ohišij namreč omogoča, da na sprednjo stranico namestimo ventilator velikosti 8 x 8 centimetrov. Ta mora zrak pihati neposredno na trde diske in biti čim tišji. Pri tem še pazimo, da je med trdimi diski dovolj prostora (da niso pretesno skupaj).

Naslednji računalniški komponenti, ki jim moramo posvetiti pozornost v vročih poletnih dneh, sta procesor in grafična kartica z aktivnim hlajenem. Zaradi nabiranja prahu čez leto namreč učinkovitost hlajenja njihovih hladilnih sistemov drastično upade. Poskrbeti moramo, da prah odstranimo iz hladilnih reber. Najboljši način za odstranitev prahu je izpihavanje s stisnjenim zrakom. Uporabimo lahko kar zrak v spreju, ki je naprodaj v vsaki bolje založeni računalniški trgovini. Uporabimo lahko tudi sesalec, pri čemer mora biti sesalna moč nastavljena na najnižjo vrednost. Pri tovrstnih posegih naj bo računalnik izključen iz električnega omrežja. Računalnik seveda odpiramo le v primeru, da ta ni več v garanciji. Dela opravimo previdno, da ne bo prišlo do poškodbe komponent.

Vse prej našteto seveda velja za osebne računalnike. Pri prenosnih računalnikih je namreč čiščenje zelo oteženo. Nekateri modeli sicer omogočajo dostop do prezračevalnih poti, a se na to ne smemo preveč zanašati. Če nimamo izkušenj, bo najbolje, da čiščenje notranjosti prenosnika prepustimo izkušenemu osebju na servisu. Če tudi čiščenje ne pomaga oziroma bomo prenosnik uporabljali v zelo vročih prostorih, priporočamo nakup prenosnega podstavka z aktivnim hlajenjem. Maloprodajne cene teh prenosnikov se pričnejo že pri 20 evrih, za nekoliko zmogljivejše pa bo potrebno odšteti okoli 40 evrov.

Skrb za čistočo računalnika in brezhibno delovanje hladilnih sistemov (ventilatorji, neoviran pretok zraka skozi ohišje) je eden ključnih pristopov, s katerimi se lahko zavarujemo pred morebitnimi nevšečnostmi, ki jih lahko povzročijo visoke temperature. S pravilnim pristopom bomo privarčevali na denarju in ohranili podatke.