Kako s predstavitvijo ubiti publiko?

Piše: Matjaž Marussig, univ. dipl. inž. str.

Recept je zelo preprost. Potrebujete nekaj osnovnih stvari. Predavalnico, računalnik, projektor (če ni elektronske table) in – diapozitive. Nikoli, zapišite si nekam, nikoli ne preberite knjige Skrivnosti predstavitev Steva Jobsa avtorja Carmina Galla!

Pa začnimo od začetka. Naj najprej razložim starejši generaciji, ki sem jo prav tako zalotil, da v predavalnicah pogosto uprizarja množične pokole, da diapozitiv ali prosojnica nima nobene veze z diapozitivom ali prosojnico, kakršno smo (ste) uporabljali v starih časih kakih 10 ali 20 let nazaj. Slovenci smo pač prevedli pojme, kot so Powerpoint, Presentation, Expression in podobni, v diapozitive in prosojnice. Ne bom se spuščal v razlage. Mladi naj preprosto vprašajo starejše, kaj je bil nekoč diapozitiv in kaj prosojnica, če jih zanima. In dobili bodo obširno razlago. Tudi o tem, kako so bili včasih časi neprimerno boljši.

Potrebujete torej diapozitive. Za množične umore jih, prosim, nikar ne opremljajte s slikami! Slike bodo poskrbele, da bo publika ostala budna, vi pa si tega ne želite. Naj umre v spanju. Pozabite na film.

Na diapozitive pišite samo besedilo. Čim več besedila. Kar skopirajte odlomke iz kakšnih člankov. In čim manj odstavkov.

Velikost črk naj bo čim manjša. Naj v zadnji vrstici vidijo samo še njihov odsev. Poskrbite, da ga ob slabi osvetlitvi ne bodo mogli prebrati niti v prvi vrsti.

Besedilu dodajte čim več alinej. Nikoli ne uporabljajte zaporednih številk alinej, pač pa vedno uporabite le pike, črte ali druge znake. Ko se boste med predavanjem vračali na določene alineje, se tako ne boste sklicevali na številke, pač pa na določene besede v stavkih, ki ji boste morali zato še enkrat prebrati. To bo pospešilo spanje možganov.

V predstavitev stlačite grafe, diagrame in podobno. Poskrbite, da bodo diagrami čim bolj polni raznih številk, črk, premic. Bolje, da imajo črke kot številke, in najbolje, da so zapisane cele številke, na primer namesto 1 mio napišite 1.000.000. Če uporabljate premice in krivulje, nikoli ne uporabljajte mrež. Mreže lahko zbudijo možgane.

Govorite čim bolj monotono. Ne povzdigujte glasu in ne vzpostavljajte stikov s publiko. Ne govorite glasno. Momljajte!

Razlagajte stvari, ki jih niti sami ne razumete.

Berite besedilo na diapozitivu. Preberite čim več besedila.

Med branjem se namerno ali nenamerno zmotite in preberite še enkrat. Nemogoče je namreč poslušati in brati obenem. Moški smo sicer navajeni poslušati žene, medtem ko beremo novice, ampak žen ne slišimo. Če pa niti brati ne moremo več, pomeni, da smo bodisi tik pred spancem ali tik pred smrtjo.

Zmotite se pri zaporedju diapozitivov. Iščite pravilni diapozitiv naprej in nazaj. Ko ga ne boste našli, pojdite k računalniku in tipkajte. Vmes prekinite predstavitev in iščite med mapami. Počnite to dolgo časa. Na koncu naj vam ne uspe.

Vmes večkrat kaj vprašajte publiko. Če ne dobite odgovorov, ste na dobri poti.

Ne pozabite omenjati okrajšav. Namesto da bi izgovorili »podatkovna baza«, raje izgovorite kar »db«. Tisti, ki že spi, bo prej mrtev.

Nikoli ne razlagajte nikomur ničesar. Če na primer omenite Business Transaction Management, smatrajte, da ste s tem ubili tistega, ki še ni povsem mrtev.

Poskrbite, da boste imeli predavanje časovno gledano čim daljše. Marcel Štefančič, jr., je zapisal: »Kdor prej umre, bo dlje mrtev«.