Kako oblak varčuje z energijo?

Nenehen napredek tehnologije je povzročil, da nas danes obdaja cel kup takšnih in drugačnih računalniških naprav. Ob vseh prednostih in koristih, ki jih te prinašajo za poslovanje, se le redko zavedamo, kakšen vpliv imajo te naprave na stroške, okolje in življenje nasploh.

Natančnejša analiza namreč razkrije, da imajo na prvi pogled nedolžne naprave zelo veliko vlogo, zlasti na področju porabe energije, saj so strežniki v podjetjih v stanju pripravljenosti več kot 75 odstotkov časa. Če k temu dodamo še dejstvo, da se kar neverjetnih 80 odstotkov energije porabi za napajanje in hlajenje strežnikov v prostoru, kjer se ti fizično nahajajo, vidimo presežek energije, ki nam dan za dnem neproduktivno izpuhti. Poleg tega, če ponujena zmogljivost za določeno obdobje ne zadošča, je podjetje prisiljeno v nakup dodatne strojne opreme, kar posledično pomeni še večje fiksne stroške na račun dodatne porabe električne energije.

Če želimo privarčevati tako na stroških nakupa nove računalniške opreme kot na porabi dragocene električne energije ter povečati svojo produktivnost, moramo pričeti razmišljati o oblakih. Tu seveda govorimo o računalništvu v oblaku, ki omogoča enostaven najem tako programske kot strojne opreme. Organizacije lahko pri ponudnikih, kot so Microsoft, Google, Amazon, Oracle in drugi, najamejo programsko opremo kot storitev (Software as a service – SaaS), platformo kot storitev (Platform as a service – PaaS) in infrastrukturo kot storitev (Infrastructure as a service – IaaS). Poleg tega najdemo tu še bogato paleto specializiranih oblačnih storitev, kot so omrežje kot storitev (Network as a service – NaaS), podatkovno skladišče kot storitev (Storage as a service – STaaS), podatki kot storitev (Data as a service – DaaS), varnost kot storitev (Security as a service – SECaaS), namizje kot storitev (Desktop as a service – DaaS), testno okolje kot storitev (Test environment as a service – TeaaS) in še mnogo več. Skratka za vsakega se najde nekaj uporabnega!

Računalništvo v oblaku je danes tako rekoč dostopno vsakomur, malim in velikim, saj se ponudniku plača le mesečni najem in storitev že lahko pričnemo uporabljati (v primeru ustrezno usposobljenega kadra). Poleg tega tu dejansko odpade vsakršno kupovanje strojne in/ali programske opreme ter dragih letnih licenc. Predvsem slednje so se v praksi pogosto izkazale za neučinkovite, saj jih je povozil čas ali pa jih zaposleni preprosto sploh ne uporabljajo. Pri računalništvu v oblaku se običajno plačuje le toliko, kolikor se dejansko porabi.

Ko govorimo o računalništvu v oblaku, seveda ne moremo mimo varnosti naših podatkov in podatkov naših strank. Preden podatke zaupamo določenemu ponudniku, prej preverimo, kako se bodo ti hranili, kako je poskrbljeno za njihovo varnost, kje se bodi fizično nahajali (predvsem z vidika varstva osebnih podatkov), kako se izdelujejo varnostne kopije podatkov, kakšne so možnosti obnove podatkov v primeru izrednih razmer, kakšne možnosti imamo, če se odločimo, da njihovih storitev ne bomo več uporabljali, kako lahko izvozimo podatke v primeru, ko gre ponudnik v stečaj, kakšno stopnjo neprekinjenega poslovanja zagotavljajo, na kakšen način lahko pridemo do dodatnih kapacitet ter zmogljivosti, in podobno.

Ko bomo pridobili odgovore na vsa zastavljena vprašanja, se bomo lahko precej lažje odločili, ali bomo oblaku zaupali naše podatke in naše poslovne procese. Številne zgodbe o uspehu pa kažejo na to, da so oblačne storitve najboljše orožje podjetij tako zoper gospodarsko krizo kot tudi zoper vse večje stroške za električno energijo.