Googlova pot preiskovalnega naloga

Vsekakor hitro, vendar ne prav enostavno.

Ko državna avtoriteta začne kriminalno preiskavo, se lahko zgodi, da jih pot zanese tudi h Googlu, če je to potrebno za preiskavo (npr. e-poštna korespondenca zadnjega meseca). Google skrbno varuje podatke uporabnikov, vendar hkrati upošteva zakone.

Recimo, da preiskovalec zahteva podatke od določenega uporabnika. Zakon zahteva od preiskovalca, kateri zahteva podatke, da predloži preiskovalni nalog. Če je dovolj dokazov, da se izda preiskovalni nalog, gre preiskovalec na sodišče. Sodnik pregleda nalog in če je z njim zadovoljen, ga tudi odobri.

Podpisan nalog je potem predstavljen Googlu. Najprej gre k pregledovalcu. Ta sortira in priotizira naloge. Če gre za nujno zadevo, kot je npr. varnost otroka, dobi zahtevek visoko prioriteto.

Naslednja postaja: producent. Ta s pomočjo skupine odvetnikov preveri nalog, poišče napake (včasih so nalogi nečitljivi ali pa je uporabniško ime napačno črkovano, lahko pa se zgodi, da nalog sploh ni namenjen Googlu) in odloči, katere podatke bo posredoval preiskovalcu. Včasih je zahtevana količina podatkov nejasna in pretirano široka. Če se to zgodi, gre Google nazaj k preiskovalcu in zahteva natančnejši opis podatkov, ki jih potrebujejo.

Google tudi obvesti uporabnika, da ga avtoriteta preiskuje, razen, če zakon ali okoliščine tega ne dovoljujejo.

Ko zberejo vse zahtevane podatke, jih nato posredujejo preiskovalcu. S tem pa zadeva še ni rešena, saj se lahko zgodi, da se mora Google nato prikazati še na sodišču, da potrdi verodostojnost zbranih podatkov. Zadeva rešena.

Google na pol leta tudi objavi statistiko, koliko nalogov so prejeli od preiskovalcev in katere podatke so posredovali. Statistika je javno dostopna na povezavi -> https://transparencyreport.google.com/user-data/overview

Iz slednjega lahko razberemo, da Google obravnava tudi zahtevke, ki se tičejo slovenskih uporabnikov.