Google želi spodbujati tudi vaše nakupovanje

Glavne nakupovalne ulice, predvsem v velikih britanskih mestih, privabljajo vse manj ljudi. Trgovci zato že nekaj časa odgovarjajo z raznimi načini, da bi trend zaobrnili v pozitivno smer. Nedavno se je njihovemu angažmaju pridružil gigant Google – ta bo prodajo skušal spodbujati kar s svojim spletnim iskalnikom.

Za ta namen se je Google povezal s start-upom NearSt, slednjega sta pred tremi leti ustanovila digitalna guruja Nick Brackenbury in Max Kreijn. Zagon podjetju NearSt je dalo zelo preprosto spoznanje: dejansko je preko spleta lažje kupiti žarnico iz več kilometrov oddaljenega skladišča kot iz le nekaj sto metrov oddaljene trgovine. Obenem pa, glede na to, da živimo v svetu, v katerem je pametni telefon za marsikoga že kiborgski podaljšek, vseeno raje nakupujemo preko spleta. Združiti oboje je temeljna poteza ideje NearSt: kupovati spletno – in obenem lokalno. Duo Brackenbury in Kreijn je tako razvil tehnologijo, ki se poveže z prodajalčevim sistemom in iz njega izvleče aktualne podatke ter potencialnemu kupcu v realnem času pokaže zalogo in (trenutno) prodajno ceno.

Ker gre za tako inovativen (in obenem potencialno izjemno profitabilen) projekt, se ne moremo čuditi, da so ga opazili tudi pri Googlu. NearSt in spletni gigant tako skupaj skušata razviti produkt, ki bi potrošnikom preko spleta pomagal videti, kaj vse je dosegljivo v njihovih lokalnih trgovinah. Iskalni zadetki naj bi ljudi informirali tudi o razdalji do izbrane trgovine in o cenah.

Po nedavnih informacijah se namreč zgolj 18 % vseh nakupov v Združenem Kraljestvu opravi prek spleta: od desetih funtov se jih kar osem zapravi na terenu. Na drugi strani je kar tretjina vseh iskalnih zahtev na Googlovem spletnem brskalniku tako ali drugače povezana z lokacijo. Skupni projekt Googla in NearSt tako naslavlja obe potezi, obenem pa manjšim prodajalcem daje možnost večje konkurenčnosti na trgu.

V nasprotju z večjimi trgovci si namreč ti ne morejo privoščiti lastne spletne prodajne infrastrukture in integracije najnovejših tehnologij. Tovrstni projekt jim bo torej omogočil takšno sodelovalno platformo, s katero bodo posamezne trgovine veliko lažje tekmovale z večjimi. Skupaj z njimi si bodo lahko oddahnili tudi tisti, ki jih skrbi za podobo mesta. Manjše trgovinice so namreč ravno tisto, ki nakupovalnim avenijam daje svojevrstnost, privlačnost, lasten značaj. Množična zaprtja takšnih trgovin ne bi vplivala samo na lastnike in delavce, temveč bi močno zarezala tudi v mestno tkivo nasploh.

Takšnega projekta se najverjetneje ne bi branili niti v Sloveniji, kjer na lastni koži prav tako izkušamo problematiko zgoščevanja nakupovanja v velikih nakupovalnih centrih, mestna jedra pa v tem smislu vse bolj samevajo.