Evropske alternative ameriškim programom in storitvam

Kateri brskalnik uporabljate? Glede na tržni delež je velika verjetnost, da uporabljate Chrome, ki je v lasti Googla. Resda ga ameriška vlada sili v prodajo brskalnika, ampak dokler se to ne zgodi, ostaja v njegovem portfelju. Evropski alternativi sta norveški Vivaldi in švedski Mullvad Browser.

Vivaldi je na sceni že deset let in je otrok ustanoviteljev Tatsukija Tomite in Jona Stephensona von Tetzchnerja. Slednji je bil soustanovitelj prav tako znanega brskalnika Opera. Vivaldi in tudi Mullvad sta osredotočena na zasebnost uporabnikov in privzeto blokirata oglase in sledilnike. Mullvad spodbuja uporabo VPN-ja za dodatno zaščito pred sledenjem. Priporočajo seveda svojega, ki je po naših izkušnjah celo med boljšimi.

Potem je tu Gmail – daleč najbolj razširjen poštni ponudnik na svetu. Ampak imamo ogromno alternativ. Najbolj znani sta švicarski Proton Mail in nemški Tuta.

Veliko težje je nadomestiti iskalnik. Google si je skozi leta ustvaril monopol, ki ga pridno izkorišča in je tudi Googlov največji zaslužkar. Enakovrednih alternativ ni veliko oziroma zahtevajo veliko več prilagajanja. Startpage je najbolj znan, ampak je bil pred leti prodan ameriškemu oglaševalskemu podjetju. Qwant, Ecosia, GOOD, swisscows in metaGer so v lasti evropskih podjetij in uporabljajo mešanico Bingovega in lastnega iskalnega indeksa. Nekateri se zgledujejo tudi po brskalniku Brave, ki je osredotočen na zasebnost in varnost podatkov.

Pri glasbi nimamo veliko skrbi. Večina vas že uporablja Spotify, ki je v večinski lasti švedskih podjetnikov. Če iščete alternativo storitvama YouTube Music in Apple Music, lahko preizkusite tudi francoski Deezer in nemški SoundCloud.

Kaj pa Microsoft Office in Google Workspace, ju lahko nadomestimo? Ali pa Windows? To so programi in sistemi, ki so tako močno integrirani v naše življenje in delo, da si je težko predstavljati, kako bi lahko živeli brez njih. LibreOffice je odprtokodna rešitev nemškega študenta in tudi najbolj razširjena alternativa za Office. Poznamo pa še OnlyOffice, Nuclino, Nextcloud Office, CryptPad in Collabora Online.

Linux je prav tako vedno pripravljen, če bi radi za vedno za seboj pustili Windows (ali MacOS), vendar obenem tudi priznavamo, da prehod za povprečnega uporabnika ni najbolj enostaven.

Tudi Android na pametnem telefonu je težko nadomestiti. Najprej moraš sploh imeti telefon, ki mu lahko odkleneš sistemski zaganjalnik in šele nato lahko privzeti ROM zamenjaš z na primer LineageOS. Lahko pa po drugi strani brez težav izločite Googlovo mobilno trgovino in namesto nje uporabljate Aurora Store, F-Droid ali Droid-ify.

Kaj pa družbena omrežja? Twitter oziroma X lahko nadomestite z odprtokodnim Mastodon ali Bluesky, čeprav je slednji še vedno v lasti ameriškega podjetja. Redditova alternativa je Lemmy, Instagramova pa Pixelfed.

Tudi med prevajalniki je veliko izbire. Namesto Googlovega Prevajalnika začnite uporabljati nemški prevajalnik DeepL, ki je v večini primerov celo boljši. Francozi imajo Reverso, Italijani ModernMT, Švicarji pa Textshuttle, če bi jih radi preizkusili.

YouTube je še en primer monopola, ki ga stežka premagaš. PeerTube je francoski poskus deljenja videoposnetkov, vendar ni niti približno tako priročen kot YouTube.

Za mnoge nepogrešljive Google Zemljevide lahko zamenjamo s programom Komoot za pohajkovanje in HERE WeGo ali TomTom GO za vodenje po ulicah z avtom ali peš.

Kaj pa generativna umetna inteligenca? Ali lahko nadomestimo Gemini, ChatGPT, Copilota in ostale? Francosko podjetje Mistral je izdalo svoj klepetalnik z umetno inteligenco Le Chat. Za osnovno uporabo je zadosti brezplačna različica, za bolj napredne funkcije in neomejeno uporabo pa boste morali plačati 14,99 € na mesec. Preizkusili smo ga tudi v uredništvu in zelo smo zadovoljni z njegovo hitrostjo in natančnostjo. Za večino bo Le Chat odlična alternativa ChatGPT-ju in drugim.

Vse evropske alternative si lahko ogledate na https://european-alternatives.eu/.