Digitalizacija je tek na dolge proge

Industrijsko-proizvodna podjetja se že zavedajo pomena vlaganj v digitalizacijo, a je stopnja zavedanja še vedno relativno nizka. Tako podjetja kot država z različnimi podpornimi programi še vedno podcenjujejo vrednost vlaganj v implementacijo Industrije 4.0, saj digitalizacija ne omogoča takojšnje vidnosti naložbe, ampak so učinki lahko vidni šele čez nekaj let. Za večino proizvodnih procesov tudi ni digitalnih izdelkov na ključ, ampak je treba poiskati individualne rešitve za vsak proces posebej, kar pomeni velik vložek podjetja tako v tehnologijo kot v kadre.

TECOS Razvojni center orodjarstva Slovenije je največji ponudnik inženirskih storitev v regiji, saj manjšim in večjim orodjarskim podjetjem omogoča hitre, kakovostne in dostopne storitve razvoja izdelkov, optimiziranja procesov brizganja plastike, MKE-trdnostne preračune, storitve 3D-skeniranja, pa tudi prototipiranje in brizganje malih serij, 3D-tisk kovin, prenos tehnologij in razvoj izdelkov na ključ. Poleg inženirskih storitev TECOS izvaja podporo podjetjem pri vzpostavljanju koncepta Industrije 4.0 v proizvodnji in nenehno krepi raziskovalno dejavnost.

Digitalizacija vodi četrto industrijsko revolucijo

Glavna prednost vlaganj v digitalizacijo v industrijsko-proizvodnih podjetjih je zagotovo v skupnem nižanju stroškov podjetja in poenostavitvi poslovanja. Digitalizacijo lahko v industrijsko-proizvodnih podjetjih v grobem delimo na dva segmenta: prvi je digitalizacija poslovanja, drugi pa je sama digitalizacija proizvodnje.

Skupaj z intenzivno avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnja prehaja v t. i. Industrijo 4.0. Najbolje je, da sta sistema skupaj vpeta v en poslovno-proizvodni sistem. Vlaganja v digitalizacijo so izjemno pomembna, saj dolgoročno pomenijo nižanje stroškov proizvodnje z doseganjem višje kakovosti izdelkov, manjše porabe materiala in energije, manjšega izmeta ter manjše potrebe po delovni sili.

Kot primer dobre prakse digitalizacije je TECOS predstavil nadgradnjo ekstruzijskega stroja in celotne ekstruzijske linije na lokaciji projektnega partnerja ISOKON. Cilj je bil nadgraditi oz. posodobiti staro linijo za proizvodnjo plastičnih izdelkov, ki ima visoko naložbeno vrednost in v katero je vredno vložiti nadaljnja posodobitvena sredstva.

S pomočjo vgradnje in ustrezne nastavitve inteligentnih senzorjev na posamezne industrijske stroje bomo slednjim podaljšali učinkovitost oz. dobičkonosnost glede na preteklo stanje, ko se je na dotedanjo uporabo senzorike v industrijskih strojih ponekod gledalo kot na dodaten nepotreben strošek.

Z uporabo nove generacije senzorike in pripadajočih sistemov za potrebe digitalizacije in sprotnega spremljanja stanja proizvodnje v skladu s smernicami Industrije 4.0 se kažejo veliki prihranki na sami porabi materiala in energije, postopkih vzdrževanja oz. servisiranja, dvigu učinkovitosti in razpoložljivosti proizvodnje, boljši kakovosti produktov in navsezadnje boljšemu nadzoru in optimizaciji proizvodnega procesa v realnem času.

Temelj rasti slovenskega gospodarstva v zadnjih letih predstavlja renesansa predelovalne industrije, ki s svojo učinkovitostjo in požrtvovalnim delom že ustvarja levji delež slovenskega BDP. Ravno proizvodna industrija je z uvedbo novih procesnih tehnik in tehnologij postala vlečni konj gospodarstva, na katerem slonijo vse ostale industrijske veje. Ob tem se je začel predvsem pri manjših in srednjih (MSP) podjetjih kazati velik manko znanj, ki so potrebna za vpeljavo novih tehnologij v proizvodnjo, prav tako pa ta podjetja nimajo na voljo hitrega dostopa do raziskovalnih kapacitet, potrebnih, da lahko realizirajo hiter tempo razvoja ter plasiranja na trg novih produktov, kot to zahteva globalni trg.

Pametna tovarna mora graditi na tehnološki povezljivosti kot ključnem elementu. Upoštevati mora tudi strukturno značilnost slovenskega gospodarstva, katerega pretežni del visoko in srednje tehnološke ponudbe predstavljajo majhna in srednja podjetja.

»Večina podjetij, s katerimi sodelujemo, posluje v tem trenutku solidno, vendar pa imajo težave z visokimi cenami materialov in energije ter z njihovo dobavljivostjo, kar povečuje negotovost pri spoštovanju rokov ter rekalkulacije že dogovorjenih cen,« negotovo stanje opiše dr. Aleš Hančič, direktor družbe TECOS. To se nekoliko odraža tudi v TECOSu, ki sicer bistvenega zmanjšanja prometa v letu 2021 ne bo imel. »V letu 2022 pričakujemo umiritev razmer in stabilizacijo poslovanja. Naša glavna usmeritev bo povečanje deleža prodaje na tujih trgih ter povečanje deleža proizvodnje v naših storitvah,« pravi Hančič. Prepričan je, da imajo največ potenciala za rast prav na tujih trgih, veliko rezerv pa vidi tudi na področju proizvodnje.

Več primerov dobrih praks najdete na tecos.si. (P.R.)