DigiMeet 2024 // Ključno sporočilo: zakonsko skladno poslovanje z učinkovito digitalno podporo omogoča večjo poslovno učinkovitost in zmanjšuje tveganja

DigiMeet je s pozdravnim nagovorom odprla direktorica Mikrocopa, Simona Kogovšek, ki je poudarila, da je njihov namen osveščati in izobraževati ter deliti prakse s področja digitalizacije poslovanja, saj tako najlažje pripomorejo k širitvi procesa digitalne transformacije podjetij in širjenju zavedanja o pozitivnih učinkih digitalizacije.

Ponedeljkovo srečanje je bilo namenjeno kadrovikom, na njem pa je Nataša Centa, strokovnjakinja za digitalizacijo kadrovskih procesov z gostjo, odvetnico Majo Skorupan iz Odvetniške pisarne Senica & partnerji, predstavila pravne vidike veljavnosti in dostopnosti digitalnih dokumentov v kadrovski službi in kako lahko s pomočjo le-teh in digitalizacije procesov, poteka prehod v digitalizirano kadrovsko službo. Maja Skorupan je delila izkušnje iz svoje dolgoletne prakse in svetovala, kako v kadrovskih procesih zaposlovanja pravilno in zakonsko skladno izvajati aktivnosti. Nataša Centa je podprla praktične primere s predstavitvijo upravljanja kadrovske dokumentacije in personalnih map v dokumentnem sistemu InDoc EDGE podjetja Mikrocop.

Torkovo srečanje DigiMeet je vodil Anton Gazvoda, strokovnjak za digitalizacijo poslovanja z gostjo Sonjo Šrubar Lovšin, direktorico sektorja za upravljanje z nepremičninami in centralne nabave na OTP banki. V predstavitvi z naslovom Digitalno upravljanje pogodb: Regulatorne zahteve in prakse, je gostja predstavila izzive, s katerimi so se na banki soočali pri upravljanju pogodb, zahteve, ki jim morajo v bankah zadostiti po smernicah EBA in DORA in koristi, ki jih je upravljanje pogodb v dokumentnem sistemu InDoc EDGE, prineslo.

Sonja Šrubar Lovšin: »V banki vidimo veliko prednost v tem, da imamo elektronsko voden register pogodb in k temu stremimo tudi ob vsaki integraciji ali pa združitvi z drugo banko. Vedno se vse veljavne pogodbe prenašajo v e-register, s čimer se izognemo dvojnemu vodenju pogodb in ohranjanju obstoječih v nekih fizičnih arhivih. Pogodbe vedno digitaliziramo, opremimo z meta podatki in vnesemo v register, tako da imamo s presečnim datumom res vse na enem mestu. Izkušnje so pokazale, da je najbolje narediti vse v enem zamahu z »Big Bang« pristopom.«

Digitalne dneve sta v sredo nadaljevala Miha Škrabar, produktni vodja spremljevalnih storitev in njegova gostja, Sandra Jerebic iz službe za kakovost v Splošni bolnišnici Jesenice, s predstavitvijo upravljanja ISO dokumentacije v praksi. Sandra Jerebic je predstavila stanje pred in po uvedbi poslovne rešitve za upravljanje ISO dokumentacije v dokumentnem sistemu InDoc EDGE, pogovor pa je tekel tudi o neskladjih in odklonih, ki jih po novem prav tako vodijo v dokumentnem sistemu InDoc EDGE. Na koncu srečanja je Miha Škrabar predstavil vodenje ISO dokumentacije na demo okolju.

Sandra Jerebic je povedala, da so rešitev za obvladovanje dokumentacije po ISO standardih vpeljali pred dvema letoma, zaradi velike količine dokumentacije. Pred tem informacijske podpore na tem področju niso imeli. Ob uvedbi dokumentnega sistema InDoc EDGE so se soočali s strahom in rahlim odporom zaposlenih do sprememb, a so to hitro naslovili in odpravili z ustreznim izobraževanjem, prenosom znanja in redno uporabo rešitve. Kot pravi, se v retrospektivi danes zavedajo, da je bil strah odveč in da jim je danes bistveno lažje upravljati dokumentacijo.

DigiMeet 2024 so zaključili s četrtkovo okroglo mizo Digitalna prihodnost: Umetna inteligenca in regulativni izzivi, ki jo je vodil novinar Radia Slovenije, Matej Praprotnik, gostil pa je dr. Blaža Zupana, profesorja iz Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, dr. Majo Bogataj Jančič, ustanoviteljico in vodjo Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI ter Grego Vozla, pravnika in DPO za zunanje naročnike v Mikrocopu. Na okrogli mizi so gostje predstavili vsak svoj vidik o tem, kako bi morali v družbi sprejemati in regulirati razvoj, izvajanje in uporabo umetne inteligence, pri čemer so si bili enotni, da bi bilo treba o umetni inteligenci, strojnem učenju in uporabi podatkov za razumevanje te obsežne tematike, mladino učiti že v šoli.

Dr. Blaž Zupan meni, da je AI act, predlog za ureditev in regulacijo umetne inteligence v EU, dolg 450 strani, uredba za tehnologijo, ki jo pravzaprav malokdo pozna in razume. Kot pravi, ljudje ne poznajo niti strojnega učenja, ki je osnova umetne inteligence. In zato ocenjuje, da je AI act neberljiv in da je pričakovanje, da bodo ljudje razumeli to uredbo, nerealno. Kot poudarja, te tematike ne obravnavajo v šolah. Kot navaja: »Mi nimamo osnovne podatkovne pismenosti.« Ocenjuje še, da bi se bilo treba najprej o teh tehnologijah podučiti, preden začnemo z njihovo smiselno uporabo in regulacijo tako v zasebnem kot poslovnem življenju.

Dr. Maja Bogataj Jančič: »Živimo v Evropi, kjer so temeljne svoboščine in pravice visoko varovane.« Pravi, da je stvar odločitve posamezne države ali pa skupnosti, kot je EU, do kolikšne mere bodo pravice posameznikov regulirane. Različni deli sveta na svoboščine gledajo različno in s tem skladno delujejo. Ali to pomeni, da bo EU zaostala in izgubila na tekmi gospodarskega razvoja v primerjavi z drugimi, kot je Kitajska, kjer se sme marsikaj in svoboščine niso tako zakonsko pokrite, ne vemo. Pravi, da je velika verjetnost, da se bodo izkazali drugi načini za bolj uspešne. Kljub temu izpostavlja vprašanje, ali smo pripravljeni poteptati pravice vseh in vsakega, za to, da bo družba na splošno bolj učinkovita z uporabo umetne inteligence brez vsakršne regulative.

Grega Vozel je dejal, da meni, da bodo podjetja, ki bodo vpeljevala AI sisteme v svoje poslovanje in so že sedaj tudi GDPR skladna, po oceni tudi 80 % skladna z uredbo AI acta. Kot je v EU treba upoštevati GDPR uredbo, bo treba upoštevati tudi posebnosti, ki jih bo prinesel AI act.

Ogled posnetkov srečanj DigiMeet 2024: https://www.mikrocop.si/dogodki/digimeet-2024-digitalni-horizonti-v-luci-regulative