Delo na daljavo škodi produktivnosti?

Raziskave kažejo, da imajo zaposleni manj časa v fokusu, kot pred pandemijo, vključeni so v vse več sestankov, prav tako pa nadrejeni imajo več sestankov, na katerih preprosto preverjajo svoje zaposlene, česar bi se zagotovo v določeni meri lahko izognili.

Kakšno pa je stanje v Sloveniji?

Sredi maja 2021 je delalo delno na lokaciji delovnega mesta, delno od doma 10 % zaposlenih

Delež zaposlenih, ki so delali delno na lokaciji delovnega mesta, delno od doma, se je v drugi polovici aprila in prvih dneh maja 2021 znižal, delež odsotnih z dela pa se je v tem času zvišal. Po koncu praznikov in šolskih počitnic sta se oba deleža vrnila na raven iz prve polovice aprila.

Delež zaposlenih, ki so delali vse dni v tednu na lokaciji delovnega mesta, se je zvišal

Sredi maja 2021 so delale na lokaciji delodajalca vse dni v tednu več kot tri četrtine zaposlenih (77 %). Od zadnjih dni marca in prvih dni aprila do sredine maja se je delež takih oseb zvišal za 13 odstotnih točk. 

Delež zaposlenih, ki so vse dni v tednu delali od doma, se je še nekoliko znižal. Sredi maja 2021 jih je bilo 6 %. Konec aprila in v prvih dneh maja (čas praznikov in šolskih počitnic) se je zvišal delež tistih, ki so bili vse dni v tednu odsotni z dela, delež zaposlenih, ki so delali delno na lokaciji delodajalca, delno od doma, pa se je znižal. Po koncu prazničnih odsotnosti se je delež tistih, ki so delali delno na lokaciji delodajalca, delno od doma, ponovno zvišal (na 10 %).

Oblike dela zaposlenih moških se od zadnjih dni januarja do sredine maja niso bistveno spreminjale

Zaposleni moški so v obdobju od decembra 2020 do sredine maja 2021 delali vse dni v tednu na lokaciji delovnega mesta v največjem odstotku sredi maja (v 79 %). Najnižji pa je bil delež takih v zadnjih dneh decembra 2020 in v prvih dneh januarja 2021; v tem času je vse dni v tednu delalo na lokaciji delodajalca 61 % zaposlenih moških. Delež tistih, ki so vse dni v tednu delali od doma, je bil najvišji v prvi polovici decembra 2020 (15 %). Od zadnjih dni januarja do sredine maja pa se oblike dela zaposlenih moških niso bistveno spreminjale.

Tudi zaposlene ženske so v obdobju od decembra 2020 do sredine maja 2021 delale vse dni v tednu na lokaciji delovnega mesta v največjem odstotku – tako kot zaposleni moški – sredi maja (74 %), v najmanjšem odstotku pa v drugi polovici decembra (45 %). Tudi med zaposlenimi ženskami je bil delež tistih, ki so vse dni v tednu delale od doma, najvišji v prvi polovici decembra 2020 (19 %). Precej bolj kot pri zaposlenih moških pa so se oblike dela spreminjale pri ženskah od zadnjih dni januarja do sredine maja 2021, najizraziteje so se deleži spreminjali v zadnjih dneh marca in v prvih dneh aprila 2021; v teh dneh je vse dni v tednu delalo na lokaciji delodajalca za 13 odstotnih točk manj zaposlenih žensk kot sredi marca, vendar se je delež teh do sredine aprila ponovno zvišal na 66 %. Omenjene spremembe so bile med drugim lahko posledica zaustavitve javnega življenja, velikonočnih praznikov, odpiranja in zapiranja dejavnosti po posameznih regijah.

Sredi maja 2021 delalo od doma najmanj en dan v tednu 17 % zaposlenih

Delež zaposlenih, ki niso bili odsotni z dela in so delali od doma najmanj en dan v tednu, se je konec aprila in v prvih dneh maja 2021 znižal. Sredi maja je bilo takih 17 % zaposlenih.

V obdobju od decembra 2020 do prve polovice aprila 2021 je bil delež zaposlenih, ki so delali od doma najmanj en dan v tednu, med zaposlenimi ženskami višji kot med zaposlenimi moškimi. V obdobju od decembra 2020 do sredine maja 2021 sta se deleža gibala podobno. V drugi polovici decembra 2020 pa se je ta delež med ženskami glede na prvo polovico decembra 2020 zvišal (za 5 odstotnih točk), med moškimi pa znižal (za 7 odstotnih točk). V drugi polovici aprila sta se deleža zaposlenih moških in žensk, ki so delali od doma najmanj en dan v tednu,