Slovenija se je z Arnesovim superračunalnikom zapisala v zgodovino misije Mars Express

Nedavno je Institut Jožef Stefan (IJS) gostil predstavnika Evropske vesoljske agencije ESA. Povod za obisk strokovnjakov, ki sta tesno povezana z obratovanjem vesoljske sonde Mars Express, ki že od leta 2003 kroži okrog Marsa, je bila zmaga slovenske raziskovalne skupine MMMe8 z IJS na natečaju Mars Express Power Challenge.

Zmagovalna skupina pri izdelavi modela za napovedovanje porabe električne energije sonde Mars Express je med drugim uporabila tudi zmogljivosti slovenskega superračunalniškega omrežja – SLING, ki ga koordinira Arnes.

Zakaj potrebujemo superračunalnike?

V današnji množici podatkov in kompleksnih algoritmov se hitro zgodi, da posamezen računalnik, čeprav zelo zmogljiv, ni več dovolj za reševanje zahtevnejših problemov v doglednem času. V takih primerih je smiselno uporabiti superračunalnik ali omrežje superračunalnikov. Z njegovo pomočjo lahko raziskovalci veliko hitreje in učinkoviteje rešujejo računsko zahtevne naloge, uporabljajo zahtevnejše algoritme ali obdelujejo velikanske količine podatkov.

V Sloveniji lahko superračunalniško infrastrukturo uporabljajo vsi raziskovalci. Na voljo jim je Arnesova testna gruča, ki trenutno obsega 4.300 jeder. Za njeno uporabo je potrebno le digitalno potrdilo. Uporabnik lahko hitro in enostavno opravi zelo kompleksne izračune, uporaba certifikata pa zagotavlja določeno stopnjo varnosti. Na enak način lahko uporabljajo nekaj drugih gruč, ko so kapacitete proste. Raziskave, ki bi sicer na enem računalniku potekale več desetletij, je mogoče s pomočjo superračunalnika izvesti v nekaj dneh.

Poleg Arnesove gruče so v Sloveniji številni drugi superračunalniki. Z namenom povezovanja razpršenih računskih kapacitet je bilo ustanovljeno slovensko superračunalniško omrežje – SLING.

V SLING so trenutno vključeni: Arnes, Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, XENYA, Arctur, Univerza v Novi Gorici, Comtrade, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, več fakultet Univerze v Ljubljani – Fakulteta za matematiko in fiziko, Medicinska fakulteta, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, pa tudi Univerza v Mariboru, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, ELIXIR Slovenija, CLARIN Slovenija in Inštitut za novejšo zgodovino.

Cilj SLING-a je raziskovalcem omogočiti preprost, standardiziran dostop do infrastrukture za paralelno računanje in obdelavo podatkov, pri čemer lahko uporabljajo procesorske enote, omrežne povezave in diskovne kapacitete številnih računalniških gruč v različnih računskih centrih v Sloveniji in celotnem omrežju Evropske iniciative za grid. Večina največjih slovenskih gruč je tehnično že nekaj let vključenih v omrežje, tako da je možno naloge pošiljati hkrati in na enak način.