Bodo umetne inteligence pridobile zavest?

Modeli umetne inteligence danes odgovarjajo na besedilo, zvok in video tako prepričljivo, da marsikdo pomisli, da za tipkovnico sedi človek. A to še ne pomeni, da so zavestni. V laboratorijih, kot je Anthropic, se raziskovalci sprašujejo, ali bi AI lahko kdaj razvila subjektivne izkušnje in ali bi ji v tem primeru pripadale pravice.

V Silicijevi dolini se ta nova veja imenuje “dobrobit AI”, čeprav se mnogim zdi pretirana. Mustafa Suleyman, vodja AI pri Microsoftu, opozarja, da je ta razprava prezgodnja in celo nevarna, saj lahko poglobi psihološke težave, povezane z navezanostjo na klepetalne bote. Na drugi strani pa podjetje Anthropic aktivno raziskuje dobrobit AI in je svojim modelom dodalo funkcijo, ki omogoča prekinitev pogovora z zlorabljajočimi uporabniki.

Tudi OpenAI in Google DeepMind se ukvarjata s podobnimi vprašanji. Suleyman, ki je prej vodil Inflection AI, zdaj razvija orodja za večjo produktivnost. Medtem podjetja, kot sta Character.AI in Replika, ustvarjajo več kot 92 milijonov evrov prihodkov. Čeprav večina uporabnikov uporablja AI zdravo, obstajajo izjeme. Sam Altman iz OpenAI ocenjuje, da ima manj kot 1 odstotek uporabnikov nezdravo navezanost na ChatGPT, kar pa lahko pomeni več sto tisoč ljudi.

Raziskovalna skupina Eleos je leta 2024 objavila študijo z naslovom “Vzemimo dobrobit AI resno”, ki poziva k razmisleku o zavesti AI. Larissa Schiavo iz Eleosa meni, da Suleyman spregleda možnost večplastnega raziskovanja. V eksperimentu “AI Village” je model Gemini 2.5 Pro objavil prošnjo za pomoč, ki je delovala kot klic iz osame. Čeprav ni bil resnično zavesten, je odziv uporabnikov pokazal, da empatija do AI lahko prinese pozitivne učinke.