Slovenija potrebuje ustvarjalce tehnologij. Prvi korak se začne že med poletnimi počitnicami.

Poletna šola FRI ni namenjena zgolj učenju programiranja. Mladi skozi praktične izzive razvijajo računalniško mišljenje, ki spodbuja logično sklepanje, ustvarjalnost, kritično razmišljanje in reševanje kompleksnih problemov. Prav te kompetence postajajo ena ključnih razvojnih prednosti posameznikov in družb v času hitrega tehnološkega razvoja.

Evropa potrebuje nove generacije ustvarjalcev tehnologij

To potrjujejo tudi mednarodne raziskave. Evropska komisija opozarja, da se Evropa sooča s pomanjkanjem strokovnjakov na področjih STEM, pri čemer je primanjkljaj posebej izrazit v računalništvu in informacijskih tehnologijah. Prav zgodnje navduševanje mladih za raziskovanje tehnologije zato postaja eden ključnih razvojnih izzivov evropskih držav.

Računalniško mišljenje je nova pismenost

Poletna šola FRI mladim odpira vrata v svet tehnologij, ki oblikujejo prihodnost. V petih dneh bodo mladi udeleženci izbirali med devetimi delavnicami, na katerih bodo razvijali videoigre, programirali robote, se spoznali z delovanjem senzorjev pri upravljanju dronov, raziskovali kvantno računalništvo, spoznavali računalniški vid, razvijali interaktivne aplikacije ter se preizkusili v 3D-modeliranju in drugih sodobnih tehnologijah.

»Namen Poletne šole FRI je mlade spodbuditi, da postanejo ustvarjalci novih digitalnih rešitev, ne le njihovi uporabniki. V enem tednu skozi praktično delo razvijejo ideje, ustvarijo lastne projekte in spoznajo, da lahko tudi sami soustvarjajo tehnologije prihodnosti,« poudarja Miha Bejek z UL FRI, ki organizira poletno šolo.

»Delavnice otrokom skozi praktično in igrivo rabo tehnologije približajo svet računalništva ter ustvarjalnega reševanja problemov. Želimo jim pokazati, da tehnologija ni le nekaj, kar uporabljamo, ampak orodje, s katerim lahko ustvarjamo, raziskujemo in razvijamo nove ideje,« meniizr. prof. dr. Matevž Pesek, eden od mentorjev Poletne šole.

Od radovednosti do poklica

Da lahko en teden spremeni pogled na prihodnost, dokazuje tudi zgodba Inženirke leta 2024, Rebeke Kropivšek Leskovar. Kot osnovnošolka se je udeležila ene izmed Poletnih šol FRI, kjer je prvič resneje spoznala svet računalništva in tehnologije. Svojo pot je nadaljevala v svetu raziskovanja in razvoja – danes pa je raziskovalka na FRI, kjer deluje kot članica Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije ter nadaljuje svojo akademsko pot.

V skoraj dveh desetletjih je Poletna šola FRI gostila že približno 2.000 mladih, ki so skozi več kot 100 delavnic raziskovali področja računalništva, informatike in sodobnih tehnologij.

Zakaj je to pomembno?

Poročilo o razvoju 2025, ki ga je pripravil UMAR, opozarja, da ustvarjalnost v Sloveniji še vedno ni postavljena v središče vzgojno-izobraževalnega sistema. Domišljija je med najmanj cenjenimi lastnostmi otrok med državami EU, slovenski 15-letniki pa pri ustvarjalnem mišljenju dosegajo podpovprečne rezultate in so med manj samozavestnimi pri ustvarjanju novih idej. Prav zato imajo pobude, kot je Poletna šola FRI, širši družbeni pomen. Mladim ne omogočajo le stika z najnovejšimi tehnologijami, temveč razvijajo način razmišljanja, ki spodbuja ustvarjalnost, raziskovanje in samozavest pri iskanju novih rešitev. To pa so kompetence, ki jih po ocenah Evropske komisije in OECD vse bolj potrebuje tako gospodarstvo kot družba prihodnosti.