Ali je anonimni način res anonimen?

Večina brskalnikov ponuja nekatere funkcije oziroma načine, ki naj bi izboljšali zasebnost uporabnika. Chrome ima anonimni način, Firefox in Opera imata zasebno brskanje, Internet Explorer in Edge imate način InPrivate, Safari pa zasebno okno. Različna imena, enaka funkcija.

Ko odprete anonimni način v Chromu, vas pričaka krajša razlaga, kateri podatki so zaščiteni pred radovedneži. Kot običajno, večina uporabnikov tega opisa niti ne opazi ali pa ga ne prebere, saj takoj skočijo v brskanje. Ravno zaradi tega velika večina uporabnikov misli, da anonimni način popolnoma zamaskira njihovo prisotnost na spletu. To pa seveda ni res, kar razloži tudi Chrome:

»Chrome ne shrani teh podatkov: zgodovine brskanja, piškotkov in podatkov spletnih mest ter podatkov, vnesenih v obrazce. Vaša dejavnost je morda še vedno vidna: spletnim mestom, ki jih obiščete, delodajalcu ali šoli, ponudniku internetnih storitev.«

Kaj anonimni način sploh varuje?

Obstajata dve vrsti zasebnosti: lokalna in spletna zasebnost. Preklop v anonimni način vpliva samo na vašo lokalno zasebnost, torej kar lahko drugi uporabniki vidijo v vašem računalniku. Na vašo spletno zasebnost anonimni način ne more vplivati. Preprosto povedano, anonimni način pomeni, da brskalnik ne shranjuje piškotkov, začasnih datotek ali vaše zgodovine brskanja. Glavna stvar je, da skrije vašo zgodovino brskanja pred drugimi uporabniki, ki uporabljajo isti računalnik. Poleg anonimnega brskanja je še veliko drugih razlogov za uporabo anonimnega načina. Na primer uporabite ga lahko, ko želite poleg glavnega Google računa uporabiti še sekundarni račun.

Kljub jasnim opozorilom še vedno vlada smotrno mišljenje, da anonimni način pomeni nevidnost na spletu. Ponudniki internetnih storitev in administratorji (delodajalec) še vedno lahko spremljajo vašo aktivnost. Poleg tega lahko nekatere programske opreme zaobidejo anonimni način in še vedno zbirajo podatke. Anonimno brskanje prav tako ne vpliva na nastavitve starševskega nadzora. V primeru okužbe računalnika tudi vohunska oprema z lahkoto pretenta zaščito anonimnega načina.  

Anonimni način je torej lahko uporabno orodje za zaščito lokalne zasebnosti, ki je enako izpostavljena nevarnostim kot spletna zasebnost. Uporabniki se morajo zavedati, da ne gre za čudežno zaščito, zato vseeno prakticirajo previdnost in sledijo osnovnim pravilom za varno spletno brskanje.

Kako narediti anonimni način zares anonimen?

Navidezno zasebno omrežje (VPN) je orodje, ki šifrira vaše podatke in ustvari zaseben, varen tunel, skozi katerega lahko prehajajo vaši podatki. Če heker pridobi dostop do šifriranih podatkov, jih ne bo mogel dekodirati oziroma bo njegova naloga toliko težja. Večina ponudnikov VPN ima mrežo strežnikov po vsem svetu. Ko je naprava povezana, pridobi nov IP naslov za uporabo. Spletna mesta, ki jih obiščete, tako ne vidijo vašega pravega IP naslova.

Anonimni način zavaruje vašo lokalno zasebnost, VPN pa vašo spletno, skupaj sta odličen dvojec za zaščito vaših podatkov pred drugimi uporabniki, spletnimi mesti in kibernetskimi napadalci.

Administratorji spletnih mest, ki jih obiščete, niso edini uporabniki, ki sledijo vaši spletni aktivnosti. Sledijo vam tudi oglaševalci, ki vas na podlagi vaše zgodovine brskanja zasujejo s »primernimi« oglasi. To jim omogočajo piškotki tretjih oseb. Eden od načinov za zmanjšanje izpostavljenosti tovrstnemu trženju je, da v svojem brskalniku (velja tudi za anonimni način) vklopite blokiranje piškotkov tretjih oseb. Vklopite lahko tudi funkcijo »Ne sledi« (DNT), ki jo najdete v vseh priljubljenih brskalnikih. Funkcija spletnim mestom pošlje signal oziroma ukaz, da ne želite prikazovanja t. i. vedenjskih oglasov.

Na žalost to ni popolna rešitev, zato se nekateri uporabniki poslužujejo tudi namenskih aplikacij, ki blokirajo piškotke, oglase in sledenje, vendar zahtevajo nekaj znanja za uporabo in ročno spreminjanje nastavitev. Če je le mogoče, uporabljajte tudi protokol HTTPS. Vsi podatki, ki prehajajo med brskalnikom in internetom, so nešifrirani in ranljivi za prestrezanje. Nekatera spletna mesta (banke, pošta …) privzeto uporabljajo HTTPS protokol, večina podatkov spletnih mest pa ostaja nešifriranih. Tudi tukaj lahko uporabite namensko aplikacijo ali pa razširitev, ki bo samodejno uporabila HTTPS protokol, kjer je le-to mogoče.

Za še več trikov in nasvetov obiščite našo spletno rubriko Računalništvo.