Računalništvo, telefonija
08.06.2019 08:00

Deli z drugimi:

Share

Agencije za varnost v letalstvu sestavljajo pravila za leteče se taksije

5-sedežni prototip zračnega taksija, katerega poganjajo litij-ionske baterije
5-sedežni prototip zračnega taksija, katerega poganjajo litij-ionske baterije

Trenutno se na trgu nahaja nekaj zelo ambicioznih podjetij, ki si želijo ponuditi storitve letečih se taksije v roku 5 do 10 let. Agencije za varnost v letalstvu po vsem svetu sestavljajo pravila in regulativo za razvoj in delovanje letečih se taksijev. Najbolj ambiciozni napovedujejo prve tovrstne taksije v roku 5 do 10 let. Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) pripravlja set testov, s katerimi bi zagotovili varnost samih vozil in na drugi strani programske opreme, ki jih bo poganjala. Njihov pristop k letečim taksijem, ki je trenutno v začetni fazi razvoja, bo pokrival operacije in vzdrževanje, kompetentnost operaterjev, glasovno »onesnaženost« in zagotavljanje, da programska oprema deluje s primerno ravnjo robustnosti.


»Tale novi certifikacijski pristop bo EASA-i omogočil, da razume, kako se programska oprema odziva v različnih okoliščinah«, so povedali. V Veliki Britaniji je Javna Agencija Velike Britanije za civilno letalstvo že vzpostavila virtualni prostor, kjer lahko podjetja testirajo leteče taksije, medtem ko so kitajski regulatorji avtorizirali 5 podjetij, ki bodo odločala o tem, kdo dobi certifikat in kakšno stopnjo certifikata dobi. Po podatkih študije Morgan Stanleyja bi lahko trg transporta ljudi po mestih do leta 2040 bil vreden več kot 600 milijard evrov.


Tehnološka podjetja v bitki za prvo mesto na trgu

Uber je recimo eno od podjetij, ki že od vsega začetka cilja na visoko pozicijo na trgu, in sicer načrtujejo svojo platformo »Uber Air«, ki naj bi zaživela do leta 2023. Svetovalno podjetje Rolad Berger ugotavlja, da je trenutno 170 podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem električnega letalstva. Polovica od teh podjetij se osredotoča na urbane zračne taksi službe.


Proizvajalci napovedujejo, da bodo prvi zračni taksiji imeli človeške pilote, preden ustvarijo dovolj zmogljivo umetno inteligenco, ki je obenem dovolj varna, da lahko sama upravlja s prevoznim sredstvom. Javna Agencija Kitajske za civilno letalstvo je prav tako pred kratkim izdala osnutek usmeritev, v katerem piše, da bo Kitajska razvila regulativne standarde in koordinirala testiranja letečih vozil do leta 2020. Nato bo sledil korak gradnje dejanskega aviacijskega sistema upravljanja do leta 2035.

Regulatorji poleg vsega razvijalcem dajejo možnost raziskovanja, kako bo njihova tehnologija delovala v mestih. Prejšnji mesec je Javna Agencija Velike Britanije za civilno letalstvo naznanila, da so postavili virtualno platformo za testiranje tehnologije organizacij. Med prvimi šestimi projekti so bili inovacijski projekta Nesta, ki bo raziskoval prihodnost uporabe dronov v urbanih naseljih Velike Britanije; naslednji je bil Volocopter, ki razvija svoj lastni zračni taksi; podjetje Altitude Angel razvija sistem za upravljanje avtomatiziranih dronov itd.


Kje se trg nahaja danes?

Morgan Stanley napoveduje, da bo trg najprej nastopil kot »ultra-nišni dodatek« k obstoječim načinom transporta, preden bo ta postal stroškovno učinkovit, časovno optimiziran in nasploh ekonomičen način transporta na kratke in srednje razdalje. Richard Aboulafia, analitik pri Teal Group v ZDA pravi, da bo največja ovira denar oz. cena storitev, kajti zavedati se je potrebno, da je trg za helikopterske prevoze zelo majhen. »Ne gre za vprašanje regulacije tehnologije, temveč za vprašanje ekonomije. Zelo majhno število ljudi si lahko privošči, da uporabljajo vertikalno zračno tehnologijo na dnevni ravni«, je dodal.

Podjetja kot sta Airbus in Uber so naznanili načrte za leteča vozila, ki skačejo iz stavbe na stavbo. Glavni pogon tega razvoja je napredek tehnologije električnih motorjev in baterij. Prvi 4-sedežni CityAirbus je 3. maja prvič uspešno vzletel in pristal med testiranjem v Nemčiji. Za razliko Airbusa Uber ne želi graditi svojih prevoznih sredstev, temveč je rekrutiral proizvajalce kot so Bell, Boeing in Embraer, ki bodo razvijal prej omenjeno storitev Uber Air za njih.

Lilium, nemški »start-up«, ki je prejšnji mesec razkril prvi v celoti električni, 5-sedežni zračni hibrid, bi naj do leta 2025 zaživel kot javna taksi služba (na sliki). Lilium se že pogovarja z EASA-o o certificiranju letala. Njihov predstavnik za odnose z javnostmi je zatrdil, da bo prevozno sredstvo, ki ima fiksna krila in ga bo upravljal človek, letelo pod certifikatom, ki pokriva »lažja letala«. »Sami si sicer tega ne želimo, zato EASA že dela na novem certifikatu posebej za naš sektor«, je še dodal. Gre za dokaj podobno rigorozen premik kot ga lahko danes opazujemo v kategorijo »velikih komercialnih letal«.


Komercialna raba letečeih se taksijev se takole na prvi pogled zdi še precej daleč, je pa vzpodbudno, da podjetja razmišljajo v pravo smer. Kako bofo reagirali največji tehnološki velikani, za zdaj še ni jasno, ampak smo lahko prepričani, da ne bodo izpustili priložnost, da zaslužijo še kak evro več oz. da še dodatno razširijo svoje poslovanje. S tem, ko bo regulativ na področju letečih prevoznih sredstev začela veljati, bodo bolj jasno znane tudi smernice razvoja dotične tehnologije za naprej. Glede na to, da gre v primeru urbanih naselij za prostore, kjer sobivajo različni deležniki, bo ključno za razvoj tehnologije to, da bo strategija zastavljena na ravni vseh.


Napovedi analitikov kažejo, da inženirji veliko časa posvečajo predvsem programski opremi, kajti sistemi, ki bodo v prihodnje vodili leteča taksi vozila, bodo omogočala “third-party” aplikacijam, da dodatno obogatijo uporabniško izkušnjo vozil. Za konec lahko realno ocenimo, da je regulativa nujno potreba, tako kot to opozarjajo mnogi za področje umetne inteligence. Vse te agencije, ki se trenutno ukvarjajo s pripravo regulative, bodo ključne pri snovanju nadaljnjega razvoja zgoraj predstavljene tehnologije.


Prijavi napako v članku