Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture v polnem teku

Slovenija se bo na edinstven način pridružila državam z že uvedenimi licencami CC, in sicer s štiridnevnim Festivalom ustvarjalnosti in svobodne kulture, med katerim bo v spremstvu pobudnika in globalnega vodje Creative Commons, profesorja Lawrencea Lessiga, 29. oktobra 2005, objavila slovensko različico licenc CC. Raznolik festivalski program odpira resno in intenzivno razpravo o vprašanjih avtorskega prava v digitalni dobi z namenom, da bi se ideja svobodne kulture ozavestila pri širši slovenski javnosti.

V sistem intelektualne lastnine oziroma avtorskega prava je vpleten danes že vsak posameznik, ki uživa varovane vsebine in teh ni malo. Četudi le za lastno (nekomercialno) uporabo. Trenutni režim avtorskega prava, apliciran na tehnologije, ki jih je ponudilo novo tisočletje, lahko imetnikom avtorskih pravic ponudi moč nad razvojem in razširjanjem kulture, ki je prej nismo poznali. In prav ta moč lahko ogrozi velik potencial digitalnih omrežij za razširjanje znanja in kulture ter zaduši priložnosti raznolike kulturne ustvarjalnosti. Slednje komentira tudi uveljavljeni slovenski fotograf Dejan Habicht, eden izmed petih festivalskih kustosov: “In v strahu pred izginotjem digitalnih arhivov postaja vse bolj jasno, da le splošna dostopnost omogoča njihovo preživetje. Verjeli smo, da se bo doba Moderne, tako zaznamovana s fotografijo, filmom in psihoanalizo na eni, ter parlamentarno demokracijo na drugi strani, iztekla v red, v katerem bo vsak dajal po svojih možnostih in jemal po svojih potrebah. A obrača se v barbarstvo, zaznamovano s pohlepom. In piratstvo je le njegovo navidezno nasprotje.” Podobno o svobodni kulturi razmišlja tudi profesor Lawrence Lessig.

Avtorsko pravo je racionalno zastavljen mehanizem za spodbujanje ustvarjalnosti z zagotavljanjem ekonomskih in moralnih pravic ustvarjalcem in kot obča in uzakonjena spodbuda za napredek celotne družbe. Krizo avtorsko pravnega režima so povzročile digitalne tehnologije, ki so odprle neizmerne možnosti reproduciranja in širjenja del ter jo zaostrile zakonodajne spremembe, sprejete predvsem na zahtevo velikih industrij, ki so skušale nezakonito kroženje del zamejiti. Avtorska pravica se je vsaj zapisana v zakonih razširila do svojih absolutnih meja, pri čemer pa so se omejile pravice uporabnikov, vendar to kljub temu ni zmanjšalo masovnih kršitev. Spletni umetnik in spletni urednik časopisa Mladine, Jaka Železnikar, festivalski kustos pravi, da “vsi avtorji niso zadovoljni z zakonom o avtorski pravici in želijo uporabnikom dopustiti več kot dopušča zakon ali pa zaradi pomembnosti izrečenega želijo omogočiti čim lažje širjenje sporočila. Čeprav je to možno tudi na druge načine, jim licenca Creative Commons to omogoča na enostaven in za vse vpletene pregleden ter pravno urejen način.” Creative Commons licence so zato za ustvarjalce alternativa tradicionalnemu modelu, po katerem so vse pravice pridržane, in so vsekakor inovativen model, ki na enostaven način omogočajo svobodnejše in zakonito širjenje del.

Projekt Creative Commons Slovenija vodita Inštitut za intelektualno lastnino, ki skrbi za pravno prilagajanje CC licenc in Ljudmila pri KUD France Prešeren, ki je projektu zagotovila organizacijsko in infrastrukturno podporo.