Pravni nasvet: Obdelava zdravstvenih podatkov delavca

Delodajalec je pri tem omejen tudi zakonsko. Glede na Zakon o varstvu osebnih podatkov, spada podatek o zdravstvenem stanju osebe med občutljive osebne podatke, kar pomeni, da morajo biti za morebitno zakonsko dopustno obdelavo (npr. zbiranje, shranjevanje, pridobivanje, vpogled, širjenje, sporočanje itd.) podatkov izpolnjeni strogi pogoji. Taki podatki se lahko obdelujejo le v osmih primerih, določenih v 13. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov.

Upoštevajoč tudi druge pravne akte, ki urejajo področje o zdravstvenih podatkih, lahko delodajalec obdeluje le podatke o invalidnosti in kategoriji invalidnosti.

Poizvedovanje pri zdravniku
Zdravstveni delavci in sodelavci ter druge osebe, ki so jim podatki o zdravstvenem stanju in vzrokih, okoliščinah in posledicah zdravstvenega stanja delavca dosegljivi zaradi narave njihovega dela, morajo varovati te podatke kot poklicno skrivnost. Podatki se ne smejo dajati drugim ljudem ali javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. Zdravnik lahko le na potrdilu o upravičeni zadržanosti od dela izbere eno od napisanih kategorij in ne sme dati delodajalcu nobenih zdravstvenih podatkov.

Poškodba pri delu
Tudi v primeru poškodbe pri delu delodajalec nima pravice do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo delavca, saj delodajalec ne sme obdelovati osebnih podatkov delavca, če to ni potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz ali v zvezi z delovnim razmerjem. Delodajalec namreč nima ustreznih strokovnih znanj, da bi določil, ali stanje delavca izhaja iz škodnega dogodka. V kolikor pa obstaja spor, ali gre dejansko za poškodbo pri delu, pa lahko o tem odloča tudi sodišče.

Nadzor
V praksi se delodajalci poslužujejo različnih metod preverjanja, ali delavec dejansko upošteva bolniški stalež. Tako se lahko zgodi, da delavcu na vrata potrka oseba, ki preverja, ali se v času bolniškega dopusta nahaja doma. Po 110. členu ZDR-1 je nespoštovanje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, ali če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja, lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker se pri taki kontroli obdelujejo osebni podatki, je potrebno upoštevati tudi določbe ZDR-1, da se lahko osebni podatki zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom, ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, kar taka kontrola tudi predstavlja. Taka kontrola je torej lahko zakonita. Izvaja jo delodajalec ali pa pooblasti tretjo osebo (pogodbeni obdelovalec podatkov), da to opravlja v njegovem imenu in na njegov račun. Tretja oseba je lahko fizična ali pravna oseba, ki mora biti registrirana za opravljanje poizvedovalne dejavnosti in varovanja (to so npr. detektivi) in mora z delodajalcem skleniti pisno pogodbo, v kateri se določi pooblastila, obseg pooblastil in dogovor o postopkih in ukrepih za zavarovanje podatkov.

Kršitev
Če delodajalec od vas zahteva občutljive osebne podatke, lahko to zavrnete. V primeru kršitve pa lahko poleg tega, da poskušate nastalo situacijo urediti z delodajalcem, kršitve prijavite Informacijskemu pooblaščencu, ki izvaja inšpekcijski nadzor nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov. (P.R.)

Avtor: Maša Kralj, Eudace d.o.o.

Viri:
̶ Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007; ZVOP-1-UPB1),
̶ Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št 78/2013, ZDR-1),
̶ https://www.ip-rs.si