Lovec na orke – opis Shadow of Mordor

Lord of the Rings oziroma svet Middle Earth-a je najbrž najbolj znana fantazijske franšiza (čeprav jo danes prekaša Game of Thrones med mlajšo publiko) z bogato zgodovino, liki, kreaturami in vsem ostalim, kar ustvari dober fantazijski svet. Zato je nadvse primerna, da se po njej ustvarjajo igre! Dolgo je licenco držal EA, ki je izdavil odlične igre raznih zvrsti, kot so Battle For Middle Earth (RTS, strategija), Return of the King (akcijska avantura) in The Third Age (taktično igranje vlog). Nekaj časa nazaj pa se je vrnila Warner Bros.-u, ki so zaupali Monolithu (studio, ki je izdelal odlične igre tipa No One Lives Forever in FEAR) kreacijo nove igre – Middle Earth: Shadow of Mordor.

Iskreno povedano, ko sem prvič videl napovednik mi igra ni bila preveč všeč. Delovala je identično seriji Assassin’s Creed, saj je imela popolnoma enake animacije, boj pa je tudi čisto prekopirala iz serije Batman Arkham. Kot igralec cenim drznost in inovativnost, ta igra pa je prikazala ravno nasprotje. Prav tako se niso najbolj ozirali na Tolkienovo izročilo Middle Earth-a, čeprav trdijo da je igra “canon” (torej se njeni dogodki uradni uvrščajo v zgodovino sveta Middle Earth). Edina zanimiva stvar glede igre je bil Nemesis sistem, ki razvršča sovražnike (Uruke, vrsta orkov) po rankih. Na vrhu so Warchiefi, pod njimi kapitani, ki poveljujejo majhnim bojnim enotam. Ko eliminiraš kapitana, lahko od njega izveš informacije o Warchiefu, ali pa zmanjšaš moč vojske. A vse skupaj je delovalo bolj kot “gimmick”, prenapihnjeno ime za skupek majhnih, nezahtevnih linij kode, ki pomnijo določene malenkosti. Torej prvi vtis je bil vse prej kot dober.

Ampak, ko sem igro zaigral me je prijetno presenetila. Čeprav nima originalnih idej, je skupek “ukradenih” stvari prijetno kombiniran v zabavno, solidno igro. V celotni igri imaš na voljo dve odprti mapi (druga se odklene nekje na polovici igre). Vsaka mapa ima svojo vojsko in Warchiefe, ki jih moraš v prvi pokončati, v drugi pa zasužnjit (več o tem kasneje). Skozi stranske misije pridobivaš izkušnje za nadgradnje opreme, v glavnih misijah pa odkrivaš (slabo) zgodbo ter odklepaš nove moči. Ne igraš le kot navaden človek, temveč tudi hkrati kot “wraith”, nekakšne vrste duh, ki je iz nekega razloga vezan nate. Z njegovo pomočjo dobiš veliko impresivnih, močnih sposobnosti tipa magičnega loka ali pogleda, ki ti omogoča, da vidiš skozi stene. Ob začetku igre je nabor teh sposobnosti majhen, kmalu pa vihtiš moči tipa instantne teleportacije do sovražnika ter njegov neslišni umor.

S temi močmi imaš najprej nalogo, da najdeš in ubiješ štiri Warchiefe, najmočnejše Uruke v tem območju. Problem je, da ne veš kje in kdo so, zato moraš najprej poiskati in ubiti kapitane ter jih izprašati za pomembne informacije. Tako kapitani kot Warchiefi imajo posebne sposobnosti, odpore na določene stvari (lok, ogenj) in strahove (ogenj, razne živali, ki se nahajajo v svetu Mordorja). Po navadi še za sabo privlečejo konkretno armado navadnih Urukov, da je obračun še težji. Na srečo je glavni lik Talon dovolj močen, da z njimi opravi. Boj deluje podobno kot v Batman igrah – torej na voljo imaš udarec, counter (blok) in prevale. S prvim udarjaš po sovražnikih, ko pa te kateri hoče napasti, pa stisneš gumb za blok, da mu to preprečiš. Če to ni možno se mu izmakneš s prevalom. Z uspešnim bojevanjem boš pridobival na “combotu”, in če je “combo” dovolj velik lahko sprožaš močne napade, ki instantno ubijejo nasprotnika. Če te udarijo, je “combota” konec, zato je dobro, da se potrudiš, saj zna biti boj vsaj od začetka kar zaguljen če se znajdeš v gneči.

V drugi polovici igre dobiš novo moč, ki ti daje možnost nadzorovanja Urukov, da ti sodelujejo v boju s tabo. Tvoj novi cilj je, da nadziraš vse Warchiefe, namesto da jih ubiješ, ter jih kasneje uporabiš v boju proti Sauronu, ki je končni šef. Občasno se še ubadaš z raznimi živalmi Middle Eartha, kot so volkom podobni Caragorji, ki jih lahko jezdiš in uporabljaš v boju, ter ghouli, ki te napadejo v ogromnih številkah, a hitro umrejo.

In to je vsa raznolikost igre. Saj ne, da nisem užival v zalezovanju in odstranjevanju kapitanov. Le ponavljati se začne igra, s tem, da smo skoraj vse mehanike že preigrali v mnogih Assassin’s Creedih in Batman Arkham igrah, tako da bo marsikdo obupal pred koncem, ki je oddaljen tja od dvanajst do trideset ur (ob opravku vseh stranskih nalog). Največji greh igre pa je konec, kjer končno dočakaš obračun s Sauronom, ki je… kratka QTE sekvenca, v kateri stisneš tri gumbe. In to je to. Ugh. Razvijalci so ignorirali polovico zapuščine Middle Eartha, lahko bi še srečanje s Sauronom in nam servirali neki pošten končni obračun. Ampak – kmalu za izidom igre so najavili, da bo ta v prihajajočem DLC-ju! Preprosto neokusno in nesramno do kupcev.

Torej – igra izgleda čudovito, je vsekakor zabavna in vsebuje veliko vsebine, ki žal postane repetivna po nekaj uricah. Če vam ni mar za izvirnost ali niste igrali iger, ki jih kopira, jo priporočam, saj me je v kratkih intervalih zabavala. Drugače pa počakajte na razprodajo.

Ocena: 70/100

Plus:

– lepa podoba

– zabavna

– veliko vsebine

Minus:

– slaba zgodba

– končni “šef”

– kopiranje ogromno drugih iger

– repetitivnost