Si Google lasti vaše dokumente znotraj storitve Google Drive?

Jezik pogojev storitve je standarden pravilnik, ki daje Googlu pravice, ki jih potrebuje za delovanje svojih storitev. Način, s katerim Google drži dokumente v svojih podatkovnih centrih, zahteva, da podjetje pridobi licenco za »gostovanje, hrambo (in) reproduciranje« teh datotek. Ko želi sodelavec prebrati dokument v drugem jeziku ali narediti manjše spremembe, potrebuje Googlove pravice za »prevajanje, adaptacije in druge spremembe«. Tudi vsakodnevni dogodki, kot sta gledanje videa in prikaz dokumenta prek interneta, zahteva od Googla dovoljenje za »javni nastop« ali »javni prikaz« teh vsebin. Izkazalo se je torej, da so te skrbi neosnovane.

To ne pomeni, da bo Google vzel pisateljevo delo in iz njega posnel film, čeprav pravni jezik zveni tako. »Naši pogoji uporabe nam omogočajo, da vam lahko nudimo storitve, ki jih želite. Če se odločite deliti dokument z nekom ali ga odpreti na drugi napravi, lahko to storite,« so povedali pri Googlu.

Kljub vsej zmedi in strahovom bo iz tega prišlo nekaj dobrega. Sedaj bo več ljudi previdno prebralo pogoje uporabe Googlovih in drugih spletnih storitev, preden jih sprejmejo. Tako meni odvetnica Corynee McSherry iz San Francisca, ki se specializira za intelektualne lastnine. Upa tudi, da bo zaradi tega več ljudi premislilo tudi o drugih potencialnih luknjah, kot sta zloraba zasebnosti in varnostne luknje, preden predajo vse svoje digitalne vsebine nekemu ponudniku spletnih storitev. Lastnik dominantnega spletnega iskalnika Google je že večkrat prišel v konflikt z uporabniki zaradi podatkov, ki jih zbira o brskanju po spletu in uporabi teh podatkov za ciljne oglase.

Tudi zavzete bralce pravnih podukov, poznanih kot »pogoji uporabe«, lahko zmedeta njihova slog in jezik. To je pripomoglo k širjenju napačnih mnenj, da ima Google prikrite načrte lastništva vseh vsebin, hranjenih na njihovih strežnikih. Ta zmeda izhaja iz trditve, ki pravi, da vsi, ki nalagajo ali pošiljajo vsebino na Google Drive, dodeljujejo Googlu »licenco po celem svetu za uporabo, gostovanje, shrambo, reprodukcijo, spreminjanje, izdelavo izpeljanih del (kot so prevodi, adaptacije in druge spremembe, ki jih naredimo, da vsebina bolje deluje z našimi storitvami), komunikacijo, objavo, javno predvajanje, javen prikaz in distribucijo teh vsebin«.

Ko so te besede krožile po spletu, so se začeli kopičiti strahovi, da Google krade pravice intelektualnih lastnin. Kot posledica je tretji največji ameriški časopis The New York Times svojim približno 1.000 zaposlenim poslal sporočilo, naj se izogibajo hrambi dokumentov na storitvi Google Drive, dokler se ne pojavi boljše razumevanje, kako delujejo pravice intelektualnih lastnin na njihovih storitvah.

Pritožbe bi hitro zamrle, če bi bili bralci bolj pozorni na izjavo pred to kontroverzno trditvijo, ki pravi: »Nekatere izmed naših storitev vam dovoljujejo objavo vsebin. Obdržite celotno intelektualno lastništvo teh vsebin. Na kratko, kar vam pripada, ostaja vaše.« Isti pogoji uporabe veljajo za ducat drugih Googlovih storitev, kamor spada tudi priljubljen Gmail.

»Odstavek, ki daje Googlu licenčne pravice za preneseno in hranjeno vsebino znotraj svojih storitev, je precej pogost med internetnimi storitvami,« je povedala McSherry. Licenčne zahteve so »artefakt zakona o avtorskih pravicah, ki ne delujejo več v modernem svetu«.

Googlov tekmec Microsoft v svoji hrambeni storitvi SkyDrive postavlja podobne pogoje. Hitro rastoča spletna shramba Dropbox v svojih pogojih uporabnikom pove: »Morda bomo potrebovali vaše dovoljenje za izvedbo stvari, ki jih želite, kot sta na primer gostovanje vaših datotek in njihovo deljenje. Dajete nam dovoljenje, ki ga potrebujemo za izvedbo teh storitev.« Kot pri storitvi Google Drive tudi pri storitvah SkyDrive in Dropbox shranjena vsebina ostaja v lasti uporabnika.