7 prednosti in slabosti hibridnih pogonov

V zadnjem času se vse več govori o t.i. hibridnih pogonih, ki naj bi združevali najboljše lastnosti običajnih trdih diskov in pogonov SSD. Bili naj bi cenejši in prostornejši od pogonov SSD ter hkrati hitrejši od običajnih diskov. Vprašanje, ki se postavlja pri tem pa je, če so kljub temu le muha enodnevnica ali imajo potencial, da prodrejo na tržišče in jih računalniški zanesenjaki vzamejo za svoje. Odgovor na to bo seveda prinesel čas, da bi ga lažje predvideli, pa si v nadaljevanju oglejmo nekaj njihovih prednosti in slabosti.

1. Hiter zagon sistema

V primeru hibridnega pogona je zagon sistema v povprečju za polovico krajši kot pri običajnem trdem disku. Kolikšno prednost to predstavlja v praksi pa je odvisno od posameznika. Za tiste, ki imamo računalnik večino časa prižgan, to ne predstavlja bistvene prednosti. Nekoliko drugačna pa je zgodba pri tistih, ki denimo uporabljajo prenosne računalnike. V teh primerih je hitrejši zagon vsekakor prednost, še posebej za tiste, ki veliko hodijo po sestankih ali pa konec koncev na predavanja.

2. Manjša poraba električne energije

Predvsem uporabniki prenosnih računalnikov bodo znali ceniti, da hibridni pogoni načeloma porabijo manj električne energije. Pri običajnih diskih se je namreč veliko porabi za vrtenje magnetnih plošč. Ker je pri hibridnih pogonih nekaj podatkov shranjenih v flash pomnilniku, tako odpade konstantno vrtenje plošč za branje podatkov in s tem privarčujemo nekaj energije. Trik je le v tem, da mora biti ta pomnilnik dovolj velik, da shrani vse podatke dokumentov ali programov, na katerih trenutno delate. V nasprotnem primeru bo pogosto prihajalo do zagona diska, ta pa ravno ob zagonu, t.j. ob pričetku vrtenja magnetnih plošč, porabi največ energije.

3. Včasih hitrejši, včasih počasnejši

Hibridni pogoni bi morali biti po logiki nekoliko hitrejši od običajnih. Toda v praksi se izkaže, da ni vedno tako. Odpiranje pogosto uporabljenih programov in datotek je navadno hitrejše kot pri običajnih diskih, odpiranje programov in datotek, ki jih ne uporabljamo pogosto pa je navadno celo počasnejše. Kako je to mogoče?

Vgrajen pomnilnik flash je sicer zelo hiter in zato do podatkov, ki so shranjeni v njem, dostopa z nizko zakasnitvijo in jih tudi hitro naloži. Težava pa se pojavi, ko je potrebno dostopati do podatkov na klasičnem disku. V kolikor ta miruje, je namreč potrebnega nekaj časa, da se plošče zavrtijo, kar uporabnik opazi kot zakasnitev pri dostopu do podatkov oziroma odpiranju dokumentov in programov.

4. Cena

So hibridni pogoni poceni ali dragi? To je predvsem odvisno od tega, kako gledamo nanje. So namreč cenejši od pogonov SSD, a hkrati dražji od običajnih diskov. Lahko pa nanje gledamo kot na ugoden cenovni in hitrostni kompromis.

5. Glasnost hibridnih pogonov

Ker se pri hibridnih pogonih magnetne plošče vrtijo manj časa kot pri običajnih, so zaradi tega načeloma tišji. Ni pa nujno tako. Kot smo omenili že v drugi in tretji točki, moramo slej ko prej dostopati tudi do podatkov, ki so zapisani na magnetnih ploščah. Pri tem se te začnejo vrteti, kar je glasnejše od konstantnega vrtenja. Torej, v kolikor bomo izvajali operacije, pri katerih bo pogon pogosto dostopal do podatkov shranjenih na magnetnih ploščah, se zna zgoditi, da bo ta še glasnejši od običajnega, saj se bo vrtenje magnetnih plošč pogosto začenjalo in ustavljalo. Kot smo videli, pa so te ravno pri zaganjanju najglasnejše.

6. Življenjska doba

Glede na to, da so hibridni pogoni na tržišču dokajšnja novost, je težko oceniti njihovo življenjsko dobo. Po predvidevanjih pa naj bi bila ta nekoliko krajša od običajnih diskov in tudi od pogonov SSD. Razlog za to je, da naj bi pogostejše zaganjanje in ustavljanje magnetnih plošč, v primerjavi s klasičnimi diski, zmanjšalo življenjsko dobo tega mehanskega dela. Poleg tega pa naj bi bila tudi življenjska doba SSD dela hibridnega pogona krajša v primerjavi z običajnimi pogoni SSD. Ta je namreč manjši kot pri običajnih SSD pogonih, kar pomeni, da so celice pogosteje v uporabi. Če vemo, da imajo te omejeno število zapisovanj, lahko torej predvidevamo, da bo v tem delu prišlo hitreje do okvar.

7. Alternativa

Obstaja pa tudi drugačna, »naredi si sam rešitev«, ki deluje kot nekakšen hibridni pogon. V tem primeru v računalnik poleg klasičnega diska vgradimo še nekaj gigabajtni pogon SSD, na katerega namestimo operacijski sistem in datoteke, ki jih pogosto uporabljamo. V kolikor nam ostane še nekaj prostora, lahko na pogon SSD namestimo še tiste programe, ki jih najpogosteje uporabljamo. Na ta način bomo pohitrili zagon računalnika in pogosto uporabljenih programov ter datotek. Standardni trdi disk pa bomo zaradi njegove večje prostornine lahko uporabljali za shranjevanje slik, videov itd.

Kot smo videli, imajo hibridni pogoni tako nekaj prednosti kot slabosti, kar je eden izmed razlogov, da jih na tržišču za sedaj še ni bilo v večji količini. Zanimivo bo videti, kaj bo prinesel čas, a glede na padec cen in rast prostornine SSD pogonov, se jim najbrž ne obeta ravno svetla prihodnost.