Kvantni računalniki še korak bližje

Kvantni računalniki naj bi kmalu postali del našega vsakdanjega življenja. Takoj za tem, ko je kitajski fizik pripravil prvi kvantni usmerjevalnik v zgodovini človeštva, so raziskovalci pripravili še prvi kvantni bit, ki temelji na osnovi enojnega silicijevega atoma. Zasluge za to gredo raziskovalcem iz melbournske (University of Melbourne) in londonske (University College) univerze.

Nadobudni raziskovalci so izjemen napredek na področju računalništva dosegli s spremembo magnetnih lastnosti elektrona v atomu fosforja, vgrajenega v silicijevo čipovje. Ti so s tem namreč lahko tako brali kot zapisovali kubite. Slednji so lahko v več stanjih oziroma lahko sočasno predstavljajo več vrednosti. To znatno poveča hitrost preračunavanja podatkov. Te operacije kvantni računalniki izvajajo s pomočjo še enega kvantnega pojava, ki se imenuje kvantna prepletenost. To seveda odpira vrata k izjemno zmogljivemu vzporednemu preračunavanju podatkov, o kakršnem lahko danes le sanjamo.

Raziskovalci iz melbournske in londonske univerze bodo do konca leta poskušali oblikovati še postopek, ki jim bo omogočil združitev dveh kubitov v logični korak. Končen cilj pa je oblikovanje prvega kvantnega računalnika, ki ga bo moč uporabljati za preračunavanja najzahtevnejših matematičnih operacij, razbiranje šifrirnih kod in modeliranje molekul. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko prvi tovrstni računalniški sistemi zaživeli šele čez osem do deset let.