Razkrivamo podrobnosti igralnih konzol Playstation 4 in Xbox 720

Čeprav številni na vse pretege zavračajo kakršno koli možnost skorajšnjega lansiranja nove generacije igralnih konzol, pa vse kaže, da bosta Microsoft in Sony svoji konzoli Xbox 360 in Playstation 3 zamenjali že prihodnje leto. V prihodnje letu bomo torej priča že 8 generaciji konzol, ki pa kot kaže vsaj po procesorski moči ne bosta nič kaj spektakularni.

Procesor

V primeru naslednika PlayStationa 3 (to bi naj bil PlayStation 4 s kodnim imenom “Orbis”) bo procesor temeljil na arhitekturi x86, pri nasledniku Microsoftovega Xboxa, ki trenutno nosi kodni naziv “Durango”, pa bo procesor še vedno arhitekture PowerPC. PowerPC je mikroprocesorska arhitektura RISC izdelana leta 1991 v kooperaciji podjetij Apple, IBM in Motorola. Prvotni je bil procesor namenjen osebnim računalnikom, največji uspeh pa je doživel s prodajo Macintoshevih računalnikov med letoma 1994 in 2006. Sony je pred kratkim kot glavnega dobavitelja procesorja in grafičnega sistema izbral podjetje AMD. Procesor v Orbisu bo tako najverjetneje nekakšna različica Bulldozera, no morda pa bo zaradi slabih rezultatov slednjega v osebnih računalnikih, podjetje celo izbralo nekoliko šibkejši Bobcat, ki pa je po drugi strani veliko bolj ekonomičen. Kar se tiče Microsofta, bo novi PowerPC, ki bo najverjetneje poganjal Duranga, precej podoben Xenonu v Xboxu 360, ki je trojedrni procesor delavnega takta 3,2 GHz.

Grafika

Grafični sistem novega Playstationa bi naj temeljil na arhitekturi Southern Island, ki jo lahko najdemo v najnovejšem Radeonu 7970. Čeprav gre za precej zmogljiv grafični procesor, pa že sedaj zaostaja za Nvidijino grafično kartico GeForce GTX 680 in bo zagotovo še naprej zaostajal tudi z novo arhitekturo Sea Islands, ki bo na voljo naslednje leto (Serija Radeona 89xx), ko bi se naj pojavili tudi novi različici Xboxa in PlayStationa. Konzola Playstation 4 naj bi nudila dovolj moči za igranje iger v ločljivosti 4K (4096 x 2160 slikovnih točk) v “normalnem” načinu, medtem ko se bo igranje stereoskopskih 3D iger odvijalo v ločljivosti 1080p. Tudi Microsoft bi naj za grafični sistem izbral nekaj od AMD-ja, najverjetneje tako kot Sony arhitekturo Southern Islands ali celo nekaj enakovrednega AMD-jevemu Radeonu HD 6670.

Nič več zmogljivih procesorjev
Na prvi pogled se zdijo te specifikacije precej konzervativne, še posebej če jih primerjamo z zmogljivostmi aktualnih konzol Xbox 360 in Playstation 3, ki sta že sedaj (še posebej Playstation) opremljeni s precej surovo močjo. Sony-jev Cell procesor ima na primer teoretično maksimalno računalniško moč nekje 230 gigaflopsov, kar je dvakrat več od PowerPC-ja v Xboxu 360 in kar dvajset krat več od v letu 2005. aktualnega Pentiuma 4 (3GHz), ki je zmogel 12 gigaflopsov. Za primerjavo lahko vzamemo tudi aktualni procesor Core i7 delavnega takta 3,4 GHz, ki z 70 gigaflopsi še vedno močno zaostaja za Sony-jevim procesorjem vgrajenim v Playstation 3. Kljub veliki zmogljivosti procesorjev v igralnih konzolah, pa je zgodovina pokazala, da je ogromna procesorske moči v igralnih konzolah, še zlasti v tistih z “nenavadno” zasnovo, v veliki meri ostala neizkoriščena.

Številne sodobne igre se namreč še vedno v največji meri zanašajo na grafične kartice in veliko manj na dodatna jedra zmogljivih procesorjev. Igre kot so Flight Simulator, Skyrim in Battlefield 3 v polnem naprezanju običajno koristijo do tri procesorske niti, medtem ko ostala procesorska jedra v glavnem delujejo na minimumu. Verjamemo, da bo razvijalcem enkrat le uspelo ujeti priključek z Cellovimi jedri in njegovo teoretično računalniško močjo, vendar pa vse skupaj poteka izjemno počasi, kar najbolj moti predvsem razvijalce iger, ki morajo zaradi tega igre prilagajati različnim igralnim platformam. PS3 ima trenutno le nekaj deset ekskluzivnih naslovov, saj se večina razvijalcev v borbi za dobičkom še vedno trudi razvijat igre za različne platforme. S tega vidika je izbor preverjene PC tehnologije v novi generacij konzol precej smiseln, saj bo le ta zagotavljal, da bodo vsa razvojna orodja na dosegu roke brez kakršnegakoli dodatnega programskega usposabljanja. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, ali bodo nove konzole 8 generacije ( za razliko od trenutnih) že na samem začetku po zmogljivostih zaostajale za osebnimi računalniki? Očitno imata proizvajalca dogovor tudi na to vprašanje. Že trenutna strojna oprema je namreč dovolj dobra, da brez problema z megapiksli in gigaflopsi »nahrani« vse kar se lahko prikazuje na Full HD televizorjih.

Medtem ko se na osebnih računalnikih igramo tudi na resolucijah večjih od 1920 x 1080 slikovnih točk, pa konzole ne računajo na računalniške monitorje, temveč se osredotočajo bolj na tisto kar je v naših dnevnih sobah. Sodeč po zadnjih raziskavah namreč uporabniki Xboxa 360 in Microsoftovega Xbox Live Golda več časa preživijo ob gledanju video vsebin (pretakanje videa) kot ob igranju iger, za kar pa so jim vsi bajni petaflopsi občutno odveč.

Igranje preko oddaljenih strežnikov
Dejansko obstaja verjetnost, da bo Microsoft kaj kmalu svojo uslugo Xbox Live nagradil z nekakšno tehnologijo streaminga iger, kar pomeni, da bomo že v bližnji prihodnosti igre igrali kar preko oddaljenih strežnikov, kar pomeni da bodo astronomsko zmogljivi procesorji povsem odveč. Nekaj podobnega namerava predstaviti tudi Sony, uporabniki nove konzole se bodo namreč morali ob nakupu nove igre istočasno povezati s svojim PSN uporabniškim računom, nekaj podobnega kot to poteka v spletnem sistemu Steam, pa naj si bo šlo za digitalno ali fizično obliko medija. Igro povezano s PSN računom bo lahko uporabnik kadarkoli prenesel v digitalni obliki (v primeru izgube fizičnega medija), prav tako pa bo omogočen nakup vseh iger v digitalni obliki. Z nakupom rabljene igre bo lahko nov lastnik igral le demo oziroma testno različico, medtem ko bo za “odklep” polne različice moral doplačati določeno vsoto. PlayStation 4 (Orbis) bo na prodajne police prišel nekje proti koncu prihodnjega leta.

Odločitev Microsofta in Sonya, da pri proizvodnji naslednje generacije igralnih konzol ne sledita poti trenutno aktualnih Xboxa 360 in PlayStationa 3 (ki sta bila ob svojem prihodu tehnično daleč let pred osebnimi računalniki) se zdi vsekakor smiselna. Tehnologija je v tem trenutku namreč že dovolj zrela, da lahko zadovolji prav vse apetite Full HD vsebin, hkrati pa lahko zagotovi razvoj iger, ki bodo povsem enakovredno delovale na vseh platformah. Ugovore na vse to bi lahko imela le Nvidia, ki jo očitno nobeden od proizvajalcev ne vidi v svojih bodočih igralnih sistemih.