Stopnja digitalizacije v slovenskih podjetjih primerljiva s stanjem v EU
Pri spopadanju z izzivi prihodnosti je ključno, da so digitalizirani vsi deli družbe. Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je imela in ima še vedno pomembno vlogo tudi pri blaženju posledic epidemije covida-19. Pomembnost digitalizacije poudarja tudi letošnji svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, ki ga obeležujemo 17. maja. Tema letošnjega dne je: Pospeševanje digitalne preobrazbe v zahtevnih časih. Evropska Komisija je predstavila vizijo Evropske digitalne preobrazbe do 2030. Ta obsega štiri ključne točke: e-veščine, varno in trajnostno digitalno infrastrukturo, digitalizacijo javnih storitev in digitalno preobrazbo podjetij.
Kako digitalizirana so podjetja z vsaj 10 zaposlenimi v Sloveniji?
Vrednost digitalnega indeksa podjetij se izračuna na podlagi 12 kazalnikov, s katerimi SURS spremlja uporabo IKT v podjetjih v posameznem letu.
Podjetja v zahodni Sloveniji izkazujejo višji digitalni indeks
V letu 2020 je v vzhodni Sloveniji imelo zelo nizek digitalni indeks malo več kot tretjina podjetij (37 % podjetij), v zahodni Sloveniji pa malo več kot četrtina (27 %).
IKT uporabljajo v večji meri podjetja v zahodni Sloveniji
V letu 2020 je v Sloveniji internet redno uporabljalo 87 % 16–74-letnikov; 85 % v vzhodni, 88 % v zahodni Sloveniji. Dostop do interneta za službene namene je imelo 54 % zaposlenih. V majhnih podjetjih (z 10–49 zaposlenimi) v vzhodni Sloveniji je imelo dostop do interneta za službene namene 46 % zaposlenih, v srednje velikih (s 50–249 zaposlenimi) pa 47 % zaposlenih. V majhnih podjetjih v zahodni Sloveniji je bilo takih zaposlenih 61 %, v srednje velikih pa 60 %. Obseg uporabe IKT je večinoma večji med podjetji v zahodni Sloveniji. Izjema je uporaba robotov (ali industrijskih ali storitvenih).
Hitrost fiksne internetne povezave ne ustreza potrebam v manj kot desetini podjetij
Za avtomatizacijo in digitalizacijo poslovanja, npr. za vpeljavo tehnoloških rešitev interneta stvari, ki omogočajo avtomatizirano komuniciranje med napravami, delo od doma itd., so potrebne ustrezne internetne povezave. V letu 2020 je 91 % podjetij odgovorilo, da hitrost njihove fiksne internetne povezave običajno ustreza dejanskim potrebam podjetja; v vzhodni Sloveniji je bilo takih podjetij 89 %, v zahodni Sloveniji 92 %. 77 % podjetij je imelo dostop do interneta, kjer je bila pogodbeno zagotovljena hitrost prenosa fiksne internetne povezave vsaj 30 Mbit/s.
Sektor IKT raste
Za digitalizacijo gospodarstva in družbe je ključen dobro razvit sektor IKT – podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov IKT ali nudenjem storitev IKT. V letu 2019 ga je sestavljalo 8.776 podjetij, 3 % več kot v letu 2018. Ta podjetja so predstavljala 5,9 % vseh podjetij, ki so se v 2019 ukvarjala s pretežno tržnimi dejavnostmi. 76 % podjetij sektorja IKT je delovalo v dejavnosti J62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti.
Podjetja sektorja IKT so v letu 2019 ustvarila za 1.603 milijone EUR dodane vrednosti (11,8 % več kot v 2018); v teh podjetjih je bilo zaposlenih in samozaposlenih 28.965 oseb (4 % več kot v 2018). Več kot polovica vseh zaposlenih in samozaposlenih v sektorju IKT je delalo v dejavnosti J62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti (58 %).
Med podjetji sektorja IKT je bilo v letu 2019 73 hitrorastočih podjetij (6 % vseh v 2019 hitrorastočih podjetij). Večina hitrorastočih podjetij sektorja IKT je delovala v dejavnosti J62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti (56 podjetij).
Strokovnjaki za IKT so večinoma moški
Za razvoj in vzdrževanje IKT ter izobraževanje uporabnikov IKT skrbijo strokovnjaki za IKT. V letu 2020 je bilo med vsemi zaposlenimi osebami okoli 42.500 strokovnjakov za IKT ali 4,4 % (v letu 2019: 3,9 %), od tega je bilo 83 % moških. 36 % strokovnjakov za IKT je imelo srednješolsko, 64 % pa višješolsko izobrazbo.
Strokovnjake za IKT je v Sloveniji v letu 2020 zaposlovalo 17 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi; 14 % teh podjetij je bilo v vzhodni, 19 % pa v zahodni Sloveniji. 5 % podjetij v vzhodni Sloveniji je strokovnjake za IKT v letu 2019 zaposlilo ali skušalo zaposliti; 56 % teh podjetij je pri zaposlovanju teh strokovnjakov imelo težave. V zahodni Sloveniji pa je v letu 2019 zaposlilo ali skušalo zaposliti strokovnjake za IKT 8 % podjetij in 77 % od teh je pri tem imelo težave.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Objavljeni podatki so ocene, pridobljene v raziskovanju Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in e-trgovanje na vzorcu, ki predstavlja podjetja z vsaj 10 zaposlenimi. Vsebina raziskovanja se med leti spreminja, zato je primerljivost vrednosti digitalnih indeksov med leti omejena. Metodologija za izračun digitalnega indeksa prav tako ne upošteva dejstva, da so dejavnosti podjetij različne in da so zato različne tudi potrebe podjetij po uporabi informacijske tehnologije.
Sektor IKT sestavljajo po definiciji OECD podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali nudenjem storitev informacijske in komunikacijske tehnologije in ki po SKD 2008 spadajo v naslednje dejavnosti: proizvodni sektor IKT; C26.1 – Proizvodnja elektronskih komponent in plošč, C26.2 – Proizvodnja računalnikov in perifernih naprav, C26.3 – Proizvodnja komunikacijskih naprav, C26.4 – Proizvodnja elektronskih naprav za široko rabo, C26.8 – Proizvodnja magnetnih in optičnih nosilcev zapisa; storitveni sektor IKT: G46.5 – Trgovina na debelo z napravami za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, J58.2 – Izdajanje programja, J61 – Telekomunikacijske dejavnosti, J62 – Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, J63.1 – Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti, obratovanje spletnih portalov, S95.1 – Popravila in vzdrževanje računalnikov in komunikacijskih naprav.
Prijavi napako v članku