“Sol: Exodus”. Se vrača žanr vesoljskih bojnih simulacij?

Kar nekaj časa je že preteklo od izida zadnje igre, katere osnovna tematika bi bilo bojevanje z vesoljskimi plovili po prostrani črnini vesolja. Seveda, če ne štejemo Egosoftove serije “X”, ki pa se ne osredotoča zgolj na bojevanje, ampak med drugim tudi na trgovanje. V mislih imam predvsem naslednika vesoljske “simulacije” “Wing Commander”, katere prvi del je izšel leta 1990, zadnji del v seriji pa leta 1997. Serijo je odlikovala odlična igralnost, vendar je žanr vesoljskih simulacij postajal konec 90-ih let vedno manj priljubljen, zato so jo ukinili kljub temu, da so imeli v načrtu še vsaj dve nadaljevanji.

Tokrat so žanr nameravali prebuditi ameriški neodvisni razvijalci Seamless Entertainment. Njihova igra “Sol: Exodus” naj bi bila poklon starim vesoljskim simulacijam in upanje za njihovo ponovno vstajenje. Žal pa jim namera ni ravno v celoti uspela.

Če začnemo s kampanjo, je ta žal kratka in se celo kljub njeni kratkosti, saj obsega le osem misij, kmalu začne pretirano ponavljati. Kar pa niti ne bi bilo tako zelo narobe, če bi bile naloge dinamične in zanimive. Žal pa to niso, tako da njihovo ponavljanje nikakor ne more biti kompliment. Avtorji so očitno imeli željo narediti zanimivo igro, toda žal jim kot kaže manjka še nekaj znanja in izkušenj. Vsi igralci, ki so gledali nanizanko “Battlestar Galactica”, bodo opazili tudi nezgrešljivo podobnost igre s to uspešno serijo. Podobno kot v seriji ste del vojaške enote, ki je bila skoraj popolnoma uničena v napadu sovražnikov oziroma ste eden izmed pilotov na edini preživeli vojaški super križarki. Tako kot v televizijski seriji, ste tudi tu prisiljeni poiskati nov dom za človeštvo. Le da je tokrat razlog nekoliko drugačen. Zemlja bo namreč zaradi težav s Soncem kmalu postala neprimerna za življenje. Nasprotniki tokrat niso stroji, ampak ljudje – verski skrajneži, ki verjamejo, da je uničenje Zemlje nekakšen Božji načrt, ki se mu ne bi smeli upirati. Imajo pa ladje, ki so sumljivo podobne Cylonskim. Očitno so avtorji res zelo zavzeto spremljali “Battlestar Galactico”. Žal pa jim ni uspelo ustvariti primernega vzdušja, s katerim se lahko pohvali nanizanka. Gotovo tudi zaradi nizkega proračuna, saj gre za neodvisnega razvijalca, z omejenimi finančnimi sredstvi. Tako je igralec podajanja zgodbe deležen le skozi nevzdušne oblačke teksta.

Toda veliko današnjih iger se ne more pohvaliti z zgodbo, ki bi se vpisala v zgodovino in vtisnila v spomin, pa jih kljub temu radi igrajo tisoči igralcev po vsem svetu. In tako bi bilo tudi z igro “Sol: Exodus”, če bi se kljub slabi in slabo izkoriščeni zgodbi, lahko pohvalila z napetimi vesoljskimi bitkami, v katerih bi igralci uživali in se k njim z veseljem vračali. Toda žal temu ni tako. Osnova boja je sicer solidna. Igramo lahko bodisi s tipkovnico ali miško ali pa z igralnim ploščkom. Ne glede na to kaj si izberemo, je nadzor enostaven in ne povzroča težav pri vodenju plovila. Težava se pojavi pri strukturi stopenj. Te so po večini nezanimive in z ne dovolj premišljenimi valovi nasprotnikov. Praktično vsi nivoji so sestavljeni tako, da mora igralec najprej sesuti množico manjših nasprotnikov, za konec pa ga čaka večje plovilo, ki ga porazi skozi hekersko mini igrico. Kar ni ravno tisto, česar bi si želeli igralci “Wing Commanderjev” ali katere izmed drugih klasik vesoljskih simulacij.

Da pa bila situacija še nekoliko hujša, je igra polna hroščev. Razvijalci sicer redno izdajajo popravke in so aktivni tudi na uradnem forumu ter se tako trudijo s podporo. Toda dejstvo o nezloščenosti igre ostaja. Kdo ve, mogoče so se avtorji kaj naučili iz tokratnih napak in nas bodo v prihodnje presenetili s kakšnim nadaljevanjem, ki ga bomo lahko priporočili. Do takrat pa se ljubitelji vesoljskih simulacij vseeno raje držite Egosoftove serije “X”, saj boste v njej našli več globine in zabave.