Odprta koda v javni upravi je brca v temo
Konec februarja smo poročali o študiji uvedbe odprtokodne programske opreme v organih javne uprave. Ministrstvo za javno upravo je tu prišlo do spoznanja, da visoke cene licenc lastniške programske opreme, ki se še vedno uporablja na precejšnjem deležu delovnih postaj, zmanjšujejo učinkovitost javne uprave. Študija je še pokazala, da bi lahko javna uprava z uporabo programske opreme, ki temelji na odprti kodi in za katero ni treba plačevati licenčnine, privarčevala zajetne kupe denarja.
Mnogi strokovnjaki v slovenskem prostoru v to dvomijo. Glede na poročilo nizozemskega računskega sodišča, ki je ocenil stroškovni del prehoda njihove javne uprave na odprtokodno programsko opremo, imajo morda celo prav. Sodniki so namreč ugotovili, da so bili prihranki pri tem zanemarljivi. Lani je nizozemska javna uprava za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo porabila 2,1 milijarde evrov, pri čemer je na licence odpadlo le 88 milijonov. Stroški vzdrževanja in podpore so znašali 170 milijonov.
Poročilo nizozemskega računskega sodišča je pričakovano naletelo na številne kritike s strani podpornikov odprte kode. Ti mu odčitajo predvsem osredotočenost zgolj na stroškovni vidik prehoda in da so stroške migracije prišteli k stroškom vpeljave odprtokodnih rešitev. Nelgede na to je poročilo nizozemskega računskega sodišča pravzaprav prvo, ki podaja bolj ali manj točne podatke o smiselnosti prehoda na odprto kodo v javni upravi. Naše Ministrstvo za javno upravo ima trenutno v rokah zgolj študijo, ki temelji zgolj na spletnih virih in člankih objavljenih v splošnih medijih. Spodbudno, ni kaj!
Prijavi napako v članku