Test BenQ MA270UP – ko se barve na MacBooku in monitorju končno ujemajo

Naredi majhen poskus. Na MacBooku odpri fotografijo z zadnjega dopusta in jo počasi povleci na zunanji monitor. Če imaš srečo, se ne zgodi nič. Pri večini pa se na polovici poti začnejo čudne stvari. Barva neba zdrsne proti turkizni, oseba na plaži je nenadoma videti, kot da je pozabila na kremo za sončenje, bela podlaga v Wordu pa dobi odtenek, ki ga noče videti nihče.

Ne domišljaš si. Apple svoje zaslone barva po svoje, večina zunanjih monitorjev pa govori povsem drugo narečje. Prava rešitev je že dolgo znana in se imenuje Studio Display, a je namenjena tistim, ki jim ni težava dodati še 2000 € (ali več) za monitor. Za nas, ki nimamo tako globoke denarnice, pa smo raje iskali »čisto v redu« monitorje.

BenQ MA270UP naj bi to dilemo odpravil. Obljublja barve, ki se skladajo s tistimi na MacBooku, sijočo stekleno površino, kakršno poznaš z Applovih zaslonov, in ceno, ki je bistveno bližje navadnemu 4K monitorju kot Studio Displayu.

BenQ MA270UP cena in specifikacije

BenQ MA270UP je na voljo za okoli 500 € na uradni strani.

Minimalizem, ki se ne pretvarja

Ohišje in stojalo sta iz plastike, a to dojameš šele, ko se ju dotakneš z namenom, da bi iskal napako. Monitor stoji trdno, nič ne poka in ne popušča. Okvirji so tanki na treh straneh, spodnja brada je nekoliko debelejša in nosi diskreten logotip. Ob Mac Miniju, Mac Studiu ali MacBooku izgleda, kot da je prišel iz iste škatle, kar je najbrž prav BenQov namen.

Na stojalu se pokaže, koliko so pri BenQ mislili na ljudi, ki za mizo preživijo cele dneve. Višino lahko spreminjaš za 115 mm, nagib je od -5° do 20°, v vsako smer ga lahko zasukaš za 15°, za pokončno branje kode ali dolgih dokumentov pa ga zavrtiš za 90°. Škoda, da nikoli nisem testiral Applovega Studio Display, ampak kolikor berem BenQov monitor nudi več, vsaj kar se tiče prilagodljivosti.

Na vrhu podstavka je mehka podloga, na katero lahko odložiš MacBook ali telefon brez strahu pred praskami. Podstavek na ozki mizi zasede kar nekaj prostora, a kdor ga ne mara, lahko monitor namesto na stojalo pritrdi na VESA nosilec 100 x 100. Manj navdušuje urejanje kablov. Preprost vodnik jih skrije le za silo.

Nastavitve upravljaš s petsmernim krmilnikom pod zaslonom, napajalnik pa je vgrajen v monitor, zato pod mizo ne obvisi nobena opeka.

En kabel, nič drame

• 2 x HDMI 2.0
• USB-C z 90 W Power Delivery
• USB-C 3.2 Gen 1 s 15 W
• 2 x USB-A 3.2 Gen 1 (5 Gbps)
• 3,5 mm priključek za slušalke

MacBook (ali Windows prenosnik) priključiš v USB-C z 90 W in ta ena žica pošlje sliko, polni prenosnik in poveže vse, kar si vtaknil v monitor, od tipkovnice do zunanjega diska.

Če imate slučajno najbolj potratnega MacBooka, za vas 90 W pri polni in dolgotrajni obremenitvi ne bo dovolj in boste vseeno potrebovali vtičnico. Dva vhoda HDMI omogočata, da na isti zaslon priključiš še drugi računalnik ali konzolo, med viri pa preklapljaš z gumbi pod zaslonom. V škatli je le en kabel HDMI, za drugega moraš poskrbeti sam.

Vseeno pogrešam nekaj priključkov oziroma funkcij. Ni klasičnega DisplayPorta, kar je lahko neprijetno za uporabnike namiznih računalnikov, čeprav je HDMI skorajda univerzalno prisoten. Pogrešam tudi namensko stikalo KVM. Če imate na isti mizi MacBook in osebni Windows računalnik, ne boste mogli povsem preprosto preklapljati iste tipkovnice in miške med njima samo z vgrajeno funkcijo monitorja. To bi bila pri monitorju za 500 € dobrodošla dodatna možnost.

Steklo, ki ga bo vsak ljubil ali sovražil po svoje

MA270UP je v resnici dobro poznani MA270U z eno samo spremembo. Namesto matirane ima sijočo površino Nano Gloss. Razlika je takoj vidna. Črnine so globlje, belina čistejša, vse vmes pa dobi tisti učinek, ki ga matirani zasloni nekoliko zadušijo.

A naj te ne zavede, to je še vedno IPS panel s kontrastom 1200 : 1. Če si bral moj test Samsung Odyssey G8 OLED, veš, kako izgledajo prave črnine, in tu jih ne išči. V zatemnjeni sobi bo črna še vedno temno siva, le da je manj siva kot na mat različici. Največje vprašanje pri sijočem zaslonu je seveda zrcaljenje, odgovor pa je žal odvisno. Pri meni doma in v pisarni je direktno izpostavljen svetlobi, ki pronica skozi okno. V dopoldanskem času, ko je sonca dovolj, sem imel rahle težave z berljivostjo. Proti popoldnevu pa se je stanje izboljšalo, čeprav še vedno ni idealno. Pri vas je spet lahko drugače, ampak to je pač pomanjkljivost sijočih panelov.

Slednji so tudi manj prijazni do oči, čeprav ima BenQ vgrajene nekatere funkcije za varovanje oči, kot je na primer odpravljanje utripanja, zmanjšanje količine modre svetlobe in tudi način, ki posnema e-ink zaslon za bolj udobno branje.

Barve so razlog, zaradi katerega ta monitor sploh obstaja

BenQ navaja 99-% pokritost barvnega prostora sRGB in 95-% pokritost P3. Za običajno pisarniško delo je že sRGB povsem dovolj. Toda če urejamo fotografije, montiramo videoposnetke ali ustvarjamo grafične vsebine za naprave Apple, je širši barvni prostor P3 zelo dobrodošel.

MacBooki že dolgo uporabljajo zaslone s širokim barvnim obsegom. Če želimo, da je fotografija na zunanjem monitorju videti čim bolj podobna tisti na prenosniku, mora zunanji zaslon omogočati primerljiv prikaz. BenQ-ov adut se imenuje Mac Color Tuning. Preprosto povedano gre za barvni način (M-book), ki je umerjen tako, da posnema prikaz na Applovih prenosnikih. Namen ni samo povečati nasičenost barv. Pravzaprav je pri ustvarjalnem delu pogosto pomembneje, da so barve pravilne, ne pa čim bolj živahne.

Če na primer urejam fotografijo pokrajine, nočem, da monitor zeleno barvo trave prikazuje nekoliko bolj nasičeno samo zato, ker je takšna slika na pogled privlačnejša. Podobno velja pri urejanju videoposnetkov. Če se barve pri prehodu med MacBookom in zunanjim monitorjem opazno spremenijo, je precej težje ocenjevati končni rezultat.

Applov Studio Display se lahko pohvali tudi z boljšo slikovno gostoto (163 proti 218 ppi), ampak bodo to opazili le redki. Drugače pa gre za 27-palčni monitor z 8.294.000 pikslov (4K), ki je vedno oster, pregleden, ikone imajo lepo izrisane robove, pri pregledovanju fotografij pa dobimo dovolj podrobnosti brez nenehnega povečevanja slike.

Display Pilot 2 je majhen program z velikim vplivom

Tisto, česar večina monitorjev ne zna, zna BenQ s programom Display Pilot 2. Ta se nahaja v menijski vrstici macOS in omogoča, da zaslon upravljaš kot del sistema. Funkcija iKeyboard Control ti dovoli, da svetlost in glasnost monitorja spreminjaš kar s tipkami na tipkovnici Maca, FocusSync pa nastavitve zaslona poveže z Applovimi načini Fokus. Samodejno se odzove tudi na vrtenje zaslona med ležečo in pokončno lego, med barvnimi načini (Display P3, sRGB, HDR, M-book, Cinema, ePaper in drugi) pa preklapljaš z nekaj kliki.

Cena za to udobje je, da je BenQ poenostavil bližnjični zaslonski meni, zato so nekatere nastavitve dostopne le prek programa. Namestitev je tako skoraj obvezna in ne več le priporočljiva. Če boste slučajno ta monitor kupili za delo z Windows računalnikom, do teh nastavitev ne boste uspeli dostopati. Display Pilot 2 je sicer na voljo tudi za Windows 11, vendar so nekatere funkcije namenjene izključno okolju macOS.

Za delo, film in igre

Delo je njegovo domače igrišče. Besedilo je čisto, kar je pri pisanju, programiranju in urejanju preglednic največ vredno, pokončni pivot pa je zlato za branje dolgih dokumentov. Za video in fotografijo je zadosti natančen, da se nanj lahko zaneseš pri običajnem ustvarjanju.

Pri filmih pomaga sijoča površina, ki zna črnine in luči narediti bolj izrazite. HDR je tu predvsem zaradi oznake. DisplayHDR 400 je najnižja stopnja certifikata, zato pričakuj rahel dodatek globine in ne filmskega bliska.

Igre pa niso njegova domena. 60 Hz in odzivni čas 5 ms za tekmovalne igre nista zadostna, podpore za FreeSync ali G-Sync ni. Igre s poudarkom na zgodbi in enoigralstvu bodo v 4K bodo izgledale lepo, konzolo na HDMI pa lahko priključiš in dobiš 4K s 60 slikami na sekundo. Če iščeš hitrost, poglej raje moj test KTC H27P22S, ki je 4K monitor s 160 Hz, a brez USB-C in zvočnikov.

Zvočnika po 3 W sta dovolj glasna za video klice, podkaste in občasen YouTube, glasbi in filmom pa manjka bas. Za resno poslušanje potrebuješ slušalke ali zunanje zvočnike. Spletne kamere ni, kar je v primerjavi s Studio Displayem, ki jo ima, očitna pomanjkljivost. Za video klice bo treba kupiti še kamero.

Je BenQ MA270UP dober nakup?

BenQ MA270UP ni Studio Display, je pa njegov skromni sovrstnik, ki ti ne izprazni denarnice. Ponuja sijočo sliko, barve, ki se brez tolmača razumejo z MacBookom, in priključke, ki jih potrebuje vsak, ki se ne želi ukvarjati z adapterji. Za to plačaš s 60 Hz, povprečnimi zvočniki in odsevi v svetli sobi, kar je cena, ki jo bo večina uporabnikov Maca (po mojem mnenju) z veseljem plačala.

Poglej si tudi kratek video.

View this post on Instagram

A post shared by racunalniskenovice (@racnovice)