Evropa mora pospraviti svojo digitalno hišo, ne da bi prodala temelje

Ko se pojavi nov družbeni ali tehnološki izziv, pogosto najprej ustanovimo strokovno skupino, pripravimo strategijo, odpremo javno posvetovanje, napišemo uredbo, sprejmemo izvedbene akte in nato ustanovimo še organ, ki preverja izvajanje vseh teh pravil. Takšen pristop je včasih predmet šal, vendar ima tudi zelo pomembno prednost: Evropa je zaradi njega ustvarila enega najbolj varnih in zaupanja vrednih prostorov na svetu.

Tehnološka tekma

Prav evropski pristop je zagotovil, da digitalni razvoj ni razumljen samo kot tehnološka tekma, ampak tudi kot vprašanje družbe, človekovih pravic in vrednot. Evropska ideja je vedno temeljila na prepričanju, da mora tehnologija služiti človeku in ne človek tehnologiji. In to ni nepomembno. V času, ko algoritmi odločajo, katere informacije vidimo, umetna inteligenca vpliva na poslovne procese, podatki pa so postali ena najpomembnejših gospodarskih surovin, vprašanje pravil ni več birokratsko vprašanje. Je vprašanje tega, v kakšni digitalni družbi želimo živeti. Toda vsaka uspešna zgodba potrebuje tudi trenutek iskrene presoje. Po desetletju izjemno intenzivnega sprejemanja digitalne zakonodaje se mora Evropa vprašati nekaj zelo preprostega: ali smo zgradili digitalno avtocesto prihodnosti ali pa smo ob njej postavili toliko prometnih znakov, da voznik več časa namenja branju navodil kot sami vožnji?

Omnibus in evropski standardi

Prav zato je razprava o digitalnem omnibusu Evropske unije tako pomembna. Ne zato, ker bi bila evropska digitalna regulacija napačna. GDPR je postal globalni standard varstva osebnih podatkov. Akt o digitalnih storitvah (DSA) je postavil pomembna pravila odgovornosti spletnih platform. Akt o digitalnih trgih (DMA) odpira vprašanje pravične konkurence v digitalnem gospodarstvu. Akt o umetni inteligenci (AI Act) je prvi celovit horizontalni okvir za urejanje umetne inteligence na svetu. K temu lahko dodamo še Data Act, Data Governance Act, direktivo NIS2 in številne druge predpise.

Evropa je tako nedvomno postala regulatorna velesila digitalnega sveta. Toda naslednje desetletje ne bo odločalo vprašanje, kdo zna napisati največ pravil. Odločalo bo vprašanje, kdo zna napisati najboljša pravila.

Digitalni omnibus mora zato pomeniti prehod od več regulacije k boljši regulaciji. To ni projekt rušenja evropskih standardov. To ni odpoved zasebnosti, varnosti ali temeljnim pravicam. Ravno nasprotno. Gre za vprašanje, kako te vrednote zaščititi na način, ki bo deloval tudi v realnem svetu hitrih tehnoloških sprememb. Beseda deregulacija ima v Evropi pogosto skoraj negativen prizvok. Marsikdo jo razume kot manj zaščite, manj odgovornosti ali manj pravic. Toda pametna deregulacija pomeni nekaj povsem drugega: odstraniti nepotrebno kompleksnost zato, da lahko bolje zaščitimo bistvo.

Predstavljajmo si evropsko podjetje, ki razvija umetno inteligenco za pomoč zdravnikom pri zgodnejšem odkrivanju bolezni. Ekipa ima znanje, tehnologijo in idejo, ki lahko pomaga ljudem. Toda že v začetni fazi mora razumeti zahteve AI Acta, GDPR, pravil o podatkih, kibernetski varnosti, medicinski zakonodaji in različnih nacionalnih interpretacijah. Vsa ta področja so pomembna. Nihče si ne želi umetne inteligence v zdravstvu brez nadzora. Toda vprašanje je, ali lahko inovatorju ponudimo jasno pot do odgovorne uporabe tehnologije namesto regulatornega labirinta. Zato potrebujemo pravila. Vprašanje ni regulacija ali inovacije. Pravo vprašanje je, kakšna regulacija omogoča odgovorne inovacije. Če umetna inteligenca odloča o tem, ali bo posameznik dobil zaposlitev, kredit ali dostop do pomembne storitve, je razumljivo, da zahtevamo visoko raven preglednosti in nadzora. Če pa podjetje uporablja umetno inteligenco za urejanje dokumentov ali pripravo povzetka sestanka, potrebujemo drugačen pristop. Ni vsak algoritem grožnja človeštvu. Nekateri nam samo pomagajo najti dokument, ki smo ga pred tremi meseci shranili pod imenom »končna_verzija_res_zadnja_FINAL_7.docx«.

Konkurenčnost Evrope

V ozadju razprave o digitalnem omnibusu pa je še večje vprašanje: konkurenčnost Evrope. Svet se ne ustavlja. Združene države imajo izjemno sposobnost, da inovacije hitro spremenijo v globalna podjetja. Kitajska z velikimi strateškimi vlaganji razvija svoje tehnološke zmogljivosti. Evropa pa mora najti svojo pot. Digitalni omnibus je zato priložnost, da Evropa pokaže zrelost. Da prizna, da lahko tudi dober sistem postane boljši. Potrebujemo pravila, ki varujejo ljudi, vendar ne prestrašijo inovatorjev. Pravila, ki preprečujejo zlorabe, vendar omogočajo razvoj. Pravila, ki podjetjem pokažejo pot naprej, namesto da jim ponudijo zemljevid s preveč različnimi legendami.

Avtor: Jaka Repanšek, vodja Strateške skupine za digitalno regulativo pri Slovenski digitalni koaliciji in sopredsedujoči AmCham komisije za intelektualno lastnino in digitalno regulativo.