Ključna novost je obravnava večkanalnih izdelkov. Če se isti izdelek med spletnim in fizičnim kanalom razlikuje – na primer po ceni ali razpoložljivosti – ga bo treba obravnavati kot ločen vnos z lastnim identifikatorjem. Za podjetja to pomeni bolj strukturirano upravljanje podatkov in konec poenostavljenih katalogov, ki ne odražajo realnega stanja.
V tem kontekstu Google jasno izpostavlja številko GS1 GTIN kot osnovo za razumevanje izdelkov. Ne gre več le za priporočilo – pravilna uporaba GTIN neposredno vpliva na to, ali bo izdelek sploh viden in kako dobro se bo uvrščal. Če sistem izdelka ne prepozna, ga ne zna pravilno prikazati, povezati ali optimizirati v oglaševalskih kampanjah.
Za podjetja to pomeni precej konkreten premik iz marketinga v podatke. V ospredju ni več samo opis izdelka, temveč njegova identiteta v podatkovnem modelu. Največ težav se pojavlja tam, kjer so identifikatorji napačni, podvojeni ali celo izmišljeni – kar Google vedno pogosteje sankcionira z omejeno vidnostjo.
Najbolj smiselni prvi koraki so:
- pregled obstoječega kataloga in preverjanje veljavnih GTIN-ov
- odstranitev napačnih ali podvojenih identifikatorjev
- pravilna razdelitev izdelkov glede na prodajne kanale
- odprava napak v Google Merchant Center
V ozadju teh sprememb pa je širša slika: digitalna prodaja postaja vse bolj odvisna od kakovosti podatkov. GTIN ni zgolj številka na izdelku, temveč ključ, ki omogoča usklajenost med sistemi, boljšo primerljivost izdelkov in učinkovitejše delovanje algoritmov.
Tu imajo standardi GS1 jasno vlogo. Zagotavljajo enolično identifikacijo izdelkov in konsistentnost podatkov skozi celotno preskrbovalno verigo – od proizvajalca do digitalne police. Prav ta konsistentnost pa je danes pogoj, da izdelki sploh pridejo do izraza v digitalnem okolju.
Če povzamemo: Google ne uvaja novega pravila, ampak potrjuje trend – kakovostni podatki niso več prednost, ampak pogoj za vidnost.