Test Samsung Odyssey G8 OLED (G81SF) – večina ga ne rabi, ampak je hudičevo dober

Monitorja, ki ju imam doma, nista slaba. Ampak ko sem ju postavil ob Samsung Odyssey G8, sem šele spoznal kruto resnico, koliko veliko prostora je še za nadgradnjo. In koliko moraš plačati, če hočeš najboljše.

Skoraj deset stotakov moraš potegniti iz denarnice, če hočeš, da ti mizo krasi novi Samsung Odyssey G8 OLED. No, če greš čez avstrijsko mejo, ga lahko dobiš za 200-300 € manj. Nekoč sem za ta denar lahko sestavil soliden računalnik, danes za enako ceno dobim zgolj RAM in mogoče osnoven SSD pogon. Nori časi, zato mogoče 800 € za QD-OLED monitor mogoče spet ni hudo pretirano.

Zanimalo me pa je, kaj je na njem tako posebnega, da je toliko dražji od podobnih QD-OLED monitorjev. Vem, da imajo MSI, Dell, ASUS, AOC, Lenovo med 500 in 1000 € kar nekaj monitorjev s 4K ločljivostjo, OLED panelom in vsaj 240-Hz osveževanjem. Nekateri so na voljo tudi v 32-palčni izvedbi, čeprav nisem prepričan, da bi želel žrtvovati ostrino, ki jo ponuja 4K pri 27 palcih.

Samsung Odyssey G8 mora biti res nekaj posebnega, da upraviči svojo ceno.

Prednosti	Slabosti
Izvrstna izdelava	Mat premaz lahko povzroči zrnasto sliko na beli podlagi
Možnost nagiba, vrtenja in prilagajanja po višini	Nekateri bodo pogrešali KVM funkcionalnost
Skoraj ničelni robovi	Manjka USB-C priključek in DisplayPort 2.1
Izjemno tanek
Bogat nabor priključkov
Mat premaz v celoti odpravi bleščanje
Odlična slika
Garancija tudi za vžgano sliko (burn-in)*

Samsung Odyssey G8 OLED cena in specifikacije

• Samsung Odyssey G8 G81SF: med 800 in 1000 €

Na voljo tudi 32-palčna različica, ki je razumljivo dražja. Pri nakupu pazite, da monitor ne zamešate z različico iz 2024.

Velikost	27 palcev (68,6 cm)
Panel	QD-OLED
Ločljivost	3840 x 2160 (4K UHD)
Hitrost osveževanja	240 Hz
Odzivni čas (GTG)	0,03 ms
Mat premaz	Da
Gostota slikovnih pik	166 ppi
Svetlost	250 nit (tipična), najvišja 1000 (HDR)
Razpon barv	99 % (DCI), 100 % sRGB
Priključki	DisplayPort 1.4, 2x HDMI 2.1, 2x USB-A 3.2 Gen 1, USB-B, priključek za slušalke
Ostalo	AMD FreeSync Premium Pro, možnost zasuka, nagiba in prilagajanje po višini, stenska montaža
Teža	6,9 kg (s stojalom)

Samsung Odyssey G8 – prestiža mu ne manjka

Samsung je uporabil pravo kovino, kar se mi zdi, da je bila dobra izbira. Ne samo, ker je zaradi nekoliko večje teže bolj stabilen, ko ga premikaš, sučeš, nastavljaš po višini, ampak ker kovina tudi bolje sodeluje z vgrajenim hladilnim sistemom. Ohišje je večino časa hladno na dotik.

Tankost panela je skoraj strašljiva. Na robovih meri le nekaj milimetrov. Srebrna barva se mi dopade in ne kriči po pozornosti. Zadaj sicer je osvetljava (t. i. CoreSync obroč), ki pa je okusna in ne kičasta kot pri nekaterih (gaming) monitorjih. Celo všeč mi je, da je nekaj sekund še vklopljena, ko izklopiš računalnik.

Stojalo je presenetljivo kompaktno glede na stabilnost, ki jo nudi. Ker nimam ogromne mize, mi je všeč, da lahko nanj postavim krmilnik. Nastavljivost monitorja je popolna. Lahko mu spreminjaš višino, lahko ga sučeš vse do pokončnega načina in tudi nagibaš. Zame je najbolj pomembna višina, ker je prostor pod monitorjem zelo popularen pri mojih mačkah.

Zadaj je majhen krmilnik za dostop do nastavitev monitorja. Vmesnik je dobro pregleden in hitro lahko prideš do funkcij, ki bi jih mogoče želel spremeniti. Mogoče bi si Samsung lahko vzel več časa in določeno funkcijo bolj podrobno razčlenil, na primer pri izbiri svetlobne temperature. Namesto »warm 1, warm 2« bi lahko priložil še številke v kelvinih.

Ob krmilniku so vsi priključki: DisplayPort 1.4, 2x HDMI 2.1, 2x USB-A 3.2 Gen 1, USB-B, priključek za slušalke. Presenetljivo manjka USB-C in pa še bolj bizarno – novejši DisplayPort 2.1, ki je potreben, če želiš doseči polno 4K ločljivost pri 240 Hz. Starejši standard 1.4 ne premore dovoljšne pasovne širine, zato mora uporabiti tehnologijo Display Stream Compression (DSC), če želi doseči enake rezultate. Marsikdo razloči monitorje, ki uporabljajo DSC, od tistih, ki te tehnologije ne potrebujejo, predvsem v kakovosti slike. Večino časa sem bil priključen na HDMI, ko sem testiral DisplayPort pa nisem opazil nobenih popačenj, slabše kakovosti ali naključnih črnih zaslonov.

Tudi Picasso bi bil ponosen, kako dela z barvami

Samsung Odyssey G8 (G81SF) ima najnovejši panel QD-OLED. Za tiste, ki niste seznanjeni s tehnologijo, gre za hibrid, ki združuje samoosvetljene piksle OLED-a s tehnologijo kvantnih pik (angl. Quantum Dots). Tradicionalni OLED zasloni včasih trpijo zaradi nižje svetilnosti barv, ker uporabljajo belo podpiko za povečanje svetlosti, kar pa razredči barvno nasičenost. QD-OLED pa vsako barvo ustvari neposredno, kar pomeni, da so rdeči, zeleni in modri odtenki neverjetno čisti in živi tudi pri najvišjih nastavitvah svetilnosti.

Pri ločljivosti 3840 x 2160 na 27-palčni diagonali lahko samo občuduješ slikovno gostoto (166 ppi). Slikovnih pik ne boš opazil, tudi če se čisto približaš zaslonu, prav tako ni nobene zrnatosti. Besedilo je skoraj vedno videti kristalno jasno (več o tem malce nižje), kar je bila velika težava prejšnjih generacij OLED monitorjev zaradi specifične postavitve podpik. Samsung je z novo generacijo panelov močno izboljšal strukturo, kar pomeni, da so barvne obrobe okoli črk (angl. color fringing) skoraj neopazne. Ko sem urejal fotografije, sem se lahko zanesel na 99 % pokritost DCI-P3 barvnega prostora, kar mi je dalo samozavest, da so barve, ki jih vidim, točne in profesionalno kalibrirane, kar potrjuje tudi certifikat Pantone Validated.

Ni pa vrhunska samo ločljivost, ampak tudi kontrast. Neskončno kontrastno razmerje pomeni, da so črnine zares črne, ne pa temno sive, kot smo vajeni pri IPS ali celo VA panelih (glej sliko). Certifikat VESA DisplayHDR True Black 400 morda zveni manj impresivno kot HDR 1000 na LCD zaslonih, vendar v praksi OLED-ova sposobnost, da popolnoma ugasne slikovne pike tik ob tistih, ki sijejo s polno močjo, ustvari vizualni učinek, ki ga LCD z lokalnimi zatemnitvenimi območji ne more kopirati.

Kljub vsemu sem na trenutke preferiral odtenke, ki jih je naredil moj IPS monitor. Stvar osebnega okusa, ampak v tistih trenutkih so mi bile nekatere barve pretirane, preveč nasičene, čeprav na pogled mogoče lepše in bolj globoke. 

Matiran zaslon ali zaslon s sijajem? V dilemi sem

Prej sem omenil, da je slika skoraj vedno kristalna jasna. No, ta skoraj se nanaša na mat premaz (Samsung mu pravi Glare-Free), ki sicer zelo odlično razprši nadležne odseve, kar je v moji domači pisarni zelo pomembno (okno je takoj za mojim stolom). Moj klasični zaslon s sijajem (angl. glossy) je čez dan ob zelo močni svetlobi lahko kot ogledalo (malce pretiravam), kar zna biti moteče. Ne toliko ko delam, ampak ko igram kakšno igro, še posebej pri temnih prizorih. Samsungov matiran premaz zmanjša odseve za 50 %, čeprav istočasno med tem razpršenjem svetlobe ustvari večjo površino za odsev, ki pa je manj viden.

Če se vrnem na kristalno jasnost, kadar delaš na beli podlagi (na primer Word), lahko opaziš rahlo zrnatost, meglenost oziroma »oljni« učinek, ki je značilen za agresivnejše mat premaze. Monitor sem resda uporabljal samo dobre dva tedna, ampak sem mislil, da bo to dovolj časa, da se bodo moje oči navadile. Pa temu ni bilo tako. Vedno sem se bolj nagibal k mat zaslonom, zdaj pa nisem čisto prepričan, če ne bi raje vzel zaslon s sijajem. Mogoče bi svojo odločitev obžaloval ob prvem močnem soncu.

Med igranjem iger je ta učinek popolnoma izginil ali pa ga med vsem dogajanjem enostavno ne opaziš.

Gaming izkušnja: Hitrost, ki ji ni para

Ko zaženeš igro, vstopiš v svet ekstaze. Osveževanje 240 Hz v kombinaciji s 4K ločljivostjo je sveti gral gaminga, pod pogojem, da imate strojno opremo, ki to zmore poganjati. Zavedam pa se, da to ni realnost za marsikaterega uporabnika. Današnje cene so brutalne za potrošnika. Tudi moja RTX 5070 Ti se mora pri bolj zahtevnih igrah zanašati na DLSS in Frame Generation, če želi doseči višje fps-je pri 4K. Ja, 240 Hz je seveda namenjeno za e-športne igre (Apex Legends, Valorant, Counter-Strike …), ki pa res niso huda obremenitev za mojo grafično kartico.

Odzivni čas 0,03 ms (GtG) pomeni, da je zamegljenost gibanja praktično nična. Vsak hiter obrat z miško je bil prikazan z absolutno jasnostjo in pogosto boš prej opazil nasprotnika, kot on tebe.

Monitor podpira AMD FreeSync Premium Pro, kar zagotavlja stabilno igranje brez trganja slike, tudi ko frekvenca sličic niha. Čeprav uradno ni certificiran za G-Sync v vseh regijah, sem v nadzorni plošči Nvidie lahko brez težav aktiviral VRR in monitor se je odzval brezhibno, brez utripanja ali drugih artefaktov.

Posebej bi izpostavil funkcijo Black Equalizer, ki v realnem času analizira temne dele slike in jih nekoliko osvetli, ne da bi pri tem »spral« preostanek barvne palete.

Podpora za HDR10+ pomeni, da igre, ki to podpirajo, samodejno kalibrirajo svetilnost glede na zmožnosti zaslona. Kako dobro deluje HDR je močno odvisno od igre. Pri nekaterih sem bil impresioniran, kako dobro so delovali svetlobni učinki, pri nekaterih pa sem ga raje izklopil (Alan Wake 2), ker nisem bil zadovoljen s kontrasti.

Med igranjem je bil monitor brez napak: brez trganj slike, pri hitrih gibih za seboj ni puščal duhov (angl. ghosting), odzivnost taka kot oglaševana in pričakovana za premijski monitor. 

Ali je OLED pripravljen na osemurni delovnik?

Imam dve skrbi: vžig slike (burn-in) in morebitna utrujenost oči zaradi mat premaza. OLED-i so močno napredovali in tudi Samsung je vključil kar nekaj tehnologij, ki preprečuje vžig slike, zato sem glede tega razmeroma pomirjen.

Za zaščito pred vžigom slike Samsung uporablja sistem OLED Safeguard+, ki vključuje nekaj fascinantnih tehnologij. Najprej je tu Pulsating Heat Pipe (PHP), ki toploto odvaja stran od panela petkrat hitreje kot tradicionalne rešitve. Med mojim testiranjem je monitor ostal hladen celo po osemurnem delovniku. Poleg tega programska oprema nenehno spremlja statične elemente, kot so opravilna vrstica ali logotipi, in neopazno zmanjšuje njihovo svetilnost.

Kar se tiče utrujenosti oči, na splošno nimam težav z modro svetlobo oziroma utrujenostjo, ki jo povzročajo zasloni. In čeprav med delom večino časa preživim v Wordu, mi bela podlaga in prej omenjeni »oljni« učinek nista povzročila nelagodja v očeh.

Bi ga potem uporabljal za delo? Zagotovo, samo bolj bi bil pozoren na statične slike in morda uporabljal temnejše ozadje.

Za delo moram omeniti še dve pomanjkljivosti. Manjka USB-C priključek s funkcijo Power Delivery. Ne potrebuje je vsak, ampak je nedvomno priročno imeti možnost priklopa in polnjenja prenosnika. Prav tako monitor nima vgrajenega KVM stikala, kar bi mi omogočilo preprosto preklapljanje med osebnim in službenim računalnikom z isto miško in tipkovnico. To so funkcije, ki bi jih pri monitorju te cenovne kategorije upravičeno pričakoval.

Samsung Odyssey G8 G81SF je striktno gledano »neumnejši« od predhodnika, a nič zato

Na trgu obstajata dve različici tega monitorja: G80SD in G81SF. Glavna razlika je v tem, da model G80SD vključuje Samsungov Tizen operacijski sistem, ki monitor spremeni v pametni televizor z aplikacijami, kot so Netflix, daljincem in zvočniki. Model G81SF, ki sem ga testiral, pa je monitor brez teh dodatkov.

Nikoli nisem pogrešal dodatnih funkcij, ker ne potrebujem TV funkcionalnost v monitorju. Tizen OS, ki mi tudi pri klasičnih televizorjih ni pri srcu, bi samo oviral monitor pri svoji glavni nalogi. Všeč mi je, da so pri Samsung Odyssey G8 G81SF meniji čisto preprosti, brez navlake in da lahko v le nekaj klikih pridem do vsega, kar potrebujem. Resnično ne potrebujem, da mi monitor prikazuje neke priporočene vsebine, ki jih ne želim gledati.

Za tiste, ki monitor uporabljajo v spalnici ali študentski sobi in ga želijo uporabljati tudi kot TV, je G80SD boljša izbira, za resne gamerje in profesionalce, ki imajo monitor povezan z zmogljivim PC-jem, pa je G81SF bolj fokusirana in manj vsiljiva naprava.

Poleg tega G81SF nima vgrajenih zvočnikov, kar je morda za koga minus, a roko na srce, vgrajeni zvočniki redko ponujajo kakovost, ki bi bila vredna takšnega panela.

Samsung Odyssey G8 je Ferrari, a tudi s Porschejem bi bil enako zadovoljen

Druženje z monitorjem Samsung Odyssey G8 se približuje koncu. Bilo je sladko, v prvi vrsti pa zelo informativno. Veselim se dneva, ko bodo takšni monitorji tako dostopni kot klasični LED monitorji. To se bo zgodilo, mogoče celo prej kot mislimo. Danes lahko dobiš dober OLED monitor (v 1440p ločljivosti) za 400 €, kar so bile pobožne sanje še pred nekaj leti.

Samsung Odyssey G8 je bil ob izidu celo več kot 1000 €, danes pa ga lahko dobiš že za 800 €. Cene hitro padajo. Mogoče tudi nasvet za naprej. Če potrebujete takšen monitor, je mogoče smotrno počakati nekaj mesecev ali pa kupiti prejšnjo generacijo.

Samsung Odyssey G8 G81SF mi je pokazal, kaj zmorejo najboljši monitorji na trgu. Njegova kombinacija 4K ločljivosti, 240-Hz osveževanja in slikovne superiornosti je le redko premagljiva. Na začetku sem že omenil rivale (Dell AW2725Q, AOC AG276UZD, MSI 272UP …), ki imajo zelo podobne ali celo enake specifikacije, vendar so tudi do 200 € cenejši. Samsung Odyssey G8 G81SF je zame Ferrari, ampak ne bi se branil Porscheja, ki bi mi ponudil podobno izkušnjo za manj denarja.