Premagati 1000-krat močnejše tujce – v tehnologiji in poslu

Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj Sloveniji v tehnološkem smislu manjka in kako v nekaterih drugih državah mlade navdušijo za tehnologijo in poklic inženirja.

Na kaj ste najbolj ponosni?

Na prebojnike – naša podjetja, ki so naredila tehnološki preboj in tudi poslovno osvojila svet. Premagati 1000-krat močnejše Američane, Nemce, Japonce, Kitajce … to so neverjetne zmage. Recimo EKWB s svojim tekočinskim hlajenjem in dizajnom, Cosylab z meritvami v trkalnikih in protonski terapiji raka, Optotek in Fotona z laserji v medicini ter vojski, Elaphe z elektromotorji, Xlab s ‘črvinami’ med računalniki, Geneplanet z vrhunsko genetiko, Biosistemika z laboratorijskimi sistemi, RLS s senzoriko, NiceLabel, Sensum, Mediately, Epilog, Balder, Doul, Skaza, Better, Inea, … joj, lahko bi našteval do jutri.

V glavnem: tehnološka premoč plus poslovna premoč plus globalna ambicija.

Na kaj pa ste ponosni v preteklem 2020?

Na dve stvari.

Prvič na prototipe: respiratorje, medicinske maske, zdravilo za korono in še vse-evropski hackaton za rešitve o korona-krizi. V par tednih je naša skupnost postavila delujoče prototipe, ko je tuja dobava povsem klecnila in so bolniki skoraj ostali brez vsakega upanja. Ne pozabite, da je to bil čas, ko so v kaosu vsi 100% reševali sebe in svoja podjetja – v tej zagati smo uspeli dobiti njihov angažma. Noro. Hvala vsem! Skupaj nam je uspelo.

In drugič na Lab-coworkinge: za študente in startupe smo postavili še dva laboratorijska coworkinga, z visoko-tehnološkimi napravami (mehatronika in VR), ki si jih sami ne morejo privoščiti, hkrati pa je cena najnižja v Ljubljani. Tukaj začneš, ko je vse ostalo nedosegljivo.

Kaj bi bil za vas idealen cilj oziroma vizija?

‘Apollo učinek’ – to je, ko družba zgradi nek fantastičen tehnološki projekt in sanja o preboju, da potem otroci želijo postati inženirji, se našemijo v raziskovalce itd. To so že dosegle ZDA, Rusija, Indija, Kitajska, Japonska, pred kratkim tudi Izrael. Na ta način otroci nehajo sanjati o lenih službah s cigaro v ‘gofli’ in viskijem v roki, ampak sanjajo o STEM in inženirstvu. Ta učinek se imenuje po vesoljskih programih, ko je osvajanje vesolja navdušilo cele generacije otrok. Ampak moramo paziti, da se zaradi balkanizma ne zgodi ‘Apollo sindrom’; to pa je ravno obratno, ko ekipa vrhunskih ljudi ne zna sodelovati, vsak vleče v svojo smer in naredi porazne rezultate. Zveni znano, kajne?

Kaj pa po vašem manjka v Sloveniji?

Najbolj manjkata ambicija in sodelovanje. Tehnološko znanje že imamo, zelo pa nam manjkata poslovna ambicija in medsebojno sodelovanje za izmenjavo dobrih praks. Ravno zato v Tehnološkem parku utripamo te tri vrednote: Tehnologija, ambicija, sodelovanje.

Potem pa je tu še navdušenje mladih za STEM: večina otrok sanja o tistih poklicih, ki jih vidijo in razumejo. Vidijo učiteljico, zdravnico, policaja, politika, športnika … nihče pa ne razume, kaj dela inženir, saj ga nikjer ne vidiš v akciji. Pomislite, kje pa lahko vidiš inženirja? Tudi če greš v tovarno, vidiš stroje in modre ovratnike, inženirjev pa ne. Zato poklic inženirja izberejo predvsem tisti, ki imajo inženirja v družini in so tam zapazili to ‘mistično bitje’.

Kaj boste storili po koncu karantene?

Naredili bomo ‘inženirski zajtrk’ in pa ‘tehnološko pivo’. Pri zajtrku zberemo skupaj inženirje iz vrhunskih podjetij, pri čemer lahko eden izpostavi svoj tehnični izziv, drugi pa navržejo rešitve, ki mu prej nikdar niso prišle na misel. To je cocktail tehnologije, ambicije in sodelovanja.

Tehnološko pivo pa je, ko na pijači zberemo posameznike iz vrhunskih tehnoloških podjetij. Mreženje ob pijači, navdušujoči ljudje, zraven pa še navdušujoča tehnologija. Družba business developerjev in prvakov.

Kaj bi sporočili našim bralcem?

Poizkusite kdaj narediti tehnične delavnice za mlade. Pred kratkim sem sedel z enim izmed inženirjev, ki so za Izrael gradili njihovo vesoljsko raketo. Tam inženirji ob vikendih sedijo z okoliškimi otroci, starimi od 5 let naprej in jih v skupinah učijo tehničnih zanimivosti. Čudovito! Ni čudno, da so inženirski narod. Če le zmorete, tudi vi navdušujte mlade za tehnologijo. Nikar jih ne osupnite s svojo pametjo in zahtevnostjo, sicer bodo zbežali. Tudi ne podpirajte zgolj tistih, ki že ljubijo tehnologijo. Cilj je, da vdahnete ljubezen do tehnike tistim, ki je še nimajo. Tem bolj enostavno, počasi, z majhnimi koraki, tem bolj zanimivo – in potrpežljivo, skozi tisoč napak ter nerodnosti. Tudi mi vsi smo jih naredili.