Optika Telekoma Slovenije: v mestih zasedenost pod 20%, podeželje povsem nepokrito

Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije

je bila v zadnjem času tarča insinuacij Telekoma Slovenije in s tem povezanega zavajanja javnosti. Predvsem zavajajoča in za javnost škodljiva je neresnična obtožba, da naj bi ukrepi odpiranja optičnih omrežij družbo v prihodnjem letu spravili ob 20 milijonov evrov. Trditev izkrivlja resničnost, saj bodo prav navedeni ukrepi Apeka Telekomu Slovenije omogočili dodaten zaslužek na veleprodajnem trgu, ki bo v luči izredno nizke zasedenosti njenega optičnega omrežja zagotovo več kot dobrodošel. Ob tem v današnjem pismu Evropska komisija Apek celo poziva, naj razmisli o še strožjih ukrepih zoper Telekom Slovenije pri odpiranju njegovega optičnega omrežja.

Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije je bila tarča obtožb Telekoma Slovenije, ki ji očita, da naj bi ukrepi odpiranja optičnih omrežij družbo v prihodnjem letu spravili ob 20 milijonov evrov. Navedba preseneča, saj bodo prav navedeni ukrepi Agencije družbi Telekom Slovenije omogočili dodaten zaslužek na veleprodajnem trgu, ki bo v luči izredno nizke zasedenosti njegovega optičnega omrežja zagotovo več kot dobrodošel. Na podlagi priložnosti, ki jih bo omogočila nova regulacija, drugi ponudniki optike v Sloveniji že prostovoljno odpirajo svoja omrežja, kar postavlja pod vprašaj telekomove obtožbe.

Javnosti slabo poznana nezasedenost optičnega omrežja Telekoma Slovenije bode v oči v luči popolne nepokritosti podeželja s širokopasovnim omrežjem. Še več, družba Telekom Slovenije ima glede na pritožbe uporabnikov, ki jih prejema Apek, težave že z zagotavljanjem osnovnih telefonskih storitev ko gre za uporabnike, ki živijo zunaj urbanih središč. Prav tako se Telekom Slovenije ni odločil za resno uporabo dodeljenih frekvenc za WiMax, ki bi lahko podeželju zagotovile internetne povezave, primerne času, v katerem živimo.

Apek je v času Telekomovega pridobivanja kredita Evropske investicijske banke za izgradnjo optičnega omrežja za navedeno družbo celo zastavil svojo besedo, saj je izrazil pričakovanje, da bo omrežje navedene družbe odprto in da ne bo prihajalo do zlorab prevladujočega položaja. Tak odnos do konkurence in drugih operaterjev je bil namreč pogoj za črpanje evropskih sredstev.

Izjave, ki smo jim bili priča, mečejo posledično čudno luč na Telekom Slovenije. Navedenih “izgubljenih” 20 milijonov evrov bi nedvomno lahko prišlo zgolj iz žepov uporabnikov kot monopolna renta, pri tem pa prebivalci Slovenije s strani navedene družbe nimajo nobenih zagotovil, da se jim bo ta denar povrnil kot naložba v hitrejše in bolj razširjeno omrežje. Javnost lahko tako sama presodi, ali bo še naprej verjela v odprtost omrežij in konkurenco, ki sta Slovenijo po ugotovitvah Univerz v Oxfordu in Oviedu pripeljale med 20 vodilnih svetovnih sil v širokopasovnem dostopu, ali pa nasedla ceneni demagogiji o “ustavitvi investicij”.