Vas zanima, v kakšnem mestu boste živeli v prihodnosti?

Na svetu obstaja kar nekaj mest, ki nam s svojo pojavo dobesedno jemljejo dih, pa naj bo to zaradi svojega izgleda ali onesnaženosti zraka. Kako pa bodo izgledala mesta prihodnosti? Zagotovo bodo bolj čista, manj energetsko potratna, pametna in prijaznejša za življenje ljudi.

Svetovni dan mest, ki ga obeležujemo 31. oktobra, je namenjen spodbujanju zanimanja mednarodne skupnosti za globalno urbanizacijo, krepitev sodelovanja med državami in mesti pri naslavljanju priložnosti in reševanju izzivov urbanizacije ter prispevanju k trajnostnemu razvoju mest. Splošni slogan svetovnega dneva mest je Boljše mesto, boljše življenje, letošnja tema pa je gradnja trajnostnih in prožnih mest.

V mestih živi približno polovica svetovne populacije, mesta pa so med drugim odgovorna za 70 odstotkov vseh emisij CO2. Ti dve številke bi se naj po zadnjih napovedih, s pospešeno urbanizacijo, samo še povečevale. Po drugi strani seveda obstaja jasen apetit po dekarbonizaciji mest in te problematike se države lotevajo vsaka na svoj način. Kitajska investira v pametna mesta in gradnjo čistih energetskih industrijskih parkov, medtem ko nova mesta, kot je Neom v Savdski Arabiji, uporabljajo samo še obnovljive vire energije. Tudi mesta z dolgo tradicijo, kot je London, močno investirajo v energetsko učinkovitost in čistejšo mobilnost.

BP se bo v naslednjem desetletju povezal z 10-15 mesti po svetu in jim pomagal pri doseganju zastavljenih klimatskih ciljev, skupaj pa bodo ustvarjali in gradili mesta prihodnosti. Letos so že sklenili dogovor z dvema mestoma: Aberdeen v Veliki Britaniji in Houston v ZDA. William Lin, izvršni podpredsednik Regij, mest in rešitev pri multinacionalki BP, izpostavlja štiri ključne smeri razvoja za zeleno prihodnost mest:

• Dekarbonizacija transporta – “Zero-emission” avtobusi in vlaki, integrirani z avtonomnimi vozili, ki jih polnijo hitre električne in vodikove polnilnice. Mesto, ki se povezuje s podjetji, ki skrbijo za dekarbonizacijo transporta, ki uporablja gorivo narejeno iz odpadkov prebivalcev mest.
• Obnovljivi viri energije in plin – Obnovoljiva energija – kot je solarna, vetrna in bioenergija – bo prišla še bolj do izraza, saj bo plin zagotavljal, da bo energija vedno na voljo. Prihaja čistejša industrija, ki spravlja na milijone tone CO2. Z vodikom kompatibilna plinska infrastruktura, ki omogoča rast industrije z uporabo zelenega in modrega vodika.
• Pametne zgradbe – Uporaba senzorjev in umetne inteligence za namene optimizacije uporabe in prednosti za potrošnike z nižjimi stroški – vse to se upravlja z enostavnimi in integriranimi digitalnimi platformami.
• Izboljšani zdravje in kvaliteta življenja – Z manj emisijami, izboljšano kvaliteto zraka in večjo biodiverziteto, kar vključuje kvalitetnejše upravljanje z materiali in odpadki v sklopu krožnega gospodarstva.

V mestih danes živi več kot polovica svetovnega prebivalstva, v njih je zgoščena večina gospodarskih aktivnosti, socialnih in kulturnih interakcij ter na drugi strani tudi okoljskih in socialnih težav. Revščina, povečevanje neenakosti, degradacija okolja, socialna in ekonomska izključenost ter prostorska segregacija so izzivi današnjih mest in sodijo med glavne ovire pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Čas bo pokazal, kako uspešni bomo kot družba, saj je od tega odvisna kvaliteta življenja naših zanamcev.