6 načinov, kako bi pandemija lahko za vedno spremenila delo v pisarnah (1. del)

Četudi vas ali vaših najdražjih koronavirus, ki vse od decembra lani kroji življenja ljudi po celem svetu, ni neposredno prizadel, je po vsej verjetnosti na vaše življenje imel vpliv na tak ali drugačen način. Mnogim, ki delajo v pisarnah, je pandemija popolnoma spremenil način dela. Na najbolj osnovni ravni je Covid-19 spremenil fizične pisarne v tvegano okolje za širjenje virusa. Rezultati raziskav kažejo, da je v zadnjih nekaj mesecih večina tistih, ki delajo v pisarnah, vsaj določeno obdobje delalo od doma oz. delalo na daljavo.

Na eni strani imamo pozitivne plati novega načina dela: nič več mukotrpnega transporta na delovno mesto; več časa za spanje (razen, če imate majhne otroke seveda); brez skrbi glede oblačil in ličenja; prihranek denarja za malice; brez motilcev v pisarnah. Na drugi strani pa imamo tudi negativne plati: meja med privatnim življenjem in službo se zabriše; potencialno dalj časa delamo; socialna izolacija in tveganje pred samoto.

Dejstvo je, da ta specifična Covid-19 situacija ni večna. Kljub temu pa strokovnjaki napovedujejo, da se bo tudi po pandemiji ohranilo kar nekaj aspektov novih načinov dela.

6 načinov, kako bi pandemija lahko za vedno spremenil delo v pisarnah:

1. Več fleksibilnosti prinaša lažje usklajevanje privatnega in službenega življenja

Delo od doma zaposlenim nudi več avtonomije in zato strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko ta fleksibilnost postala zelo iskana “dobrina” v “post-Covid-19” svetu. Delodajalci, ki so se do nedavnega na široko izogibali novim načinom dela, zdaj na te gledajo bolj pozitivno. “Organizacije ugotavljajo, da so lahko zaposleni produktivni tudi izven tradicionalnih delovnih okolij,” pravi Sharlyn Lauby, predsednica uprave svetovalnega podjetja ITM Inc. Raziskave celo potrjujejo, da so lahko celo bolj produktivni kot v pisarnah, pomemben vidik pa je tudi stroškovni. Samo pomislimo, koliko se da prihraniti na fizičnih prostorih za zaposlene (najemnine, oprema itd.).

Podjetja, kot so Twitter, Facebook in še bi lahko naštevali, so “delo od doma” že sprejeli kot stalni ukrep. Strokovnjaki pa opozarjajo, da se je potrebno pogovoriti z vsakim posameznikom, kaj potrebujejo, da bo tudi njhovo domače delovno okolje karseda primerno. Ne glede na to, kako bo izgledala fizična pisarna prihodnosti, so si strokovnjaki skladni, da fleksibilnost lahko prinese pozitivne rezultate za vse. Bruce Daisley, strokovnjak za kulturo dela in gostitelj podkasta Eat Sleep Work Repeat pravi, da raziskave kažejo, da se večina zaposlenih ne želi vrniti v pisarne za “poln delovni čas”. “Želimo si vrniti in želimo biti v družbi ljudi, vendar ne cel čas,” dodaja.

2. Zaposleni bodo manj povezani, kar pomeni, da bodo delodajalci postali bolj kreativni

Negativna plat fleksibilnosti je, da zaposleni postanejo bolj izolirani, kar vpliva na njihovo počutje in stanje celotne organizacijske kulture. “Občutek izolacije, še posebej, ko ljudje živijo sami, nedvomno vpliva na počutje ljudi,” pravi Daisley. Tudi introvertirane osebnosti dobivajo energijo od drugih ljudi. “Brez možnosti druženja v pisarni se človekov socialni kapital manjša, povezanost s sodelavci pada, rezultat tega pa je čustvena bolečina, občutek samote in celo težave s psihičnim zdravjem,” pravi dr. Tracy Brower, sociologinja in avtorica knjige Bring Work to Life by Bringing Life to Work. “Naj bo to razvoj veščin, coaching, ali karkoli tretjega, podjetja so začela nuditi več. Ljudje potrebujemo občutek koristi, moramo imeti namen in cilje,” je dodala.

Trenutno še ne obstaja rešitev ali odgovor, ki bi lahko nadomestil dogodke v živo in prinesel enak učinek. Enostavno smo ljudje navajeni na dogodke v živo in podjetja bodo potrebovala rešitve, ne samo za druženje, temveč tudi za spodbujanje kreativnosti. “Ljudje smo manj inovativni, saj ne moremo sodelovati z drugimi in skupaj graditi novih idej,” pravi dr. Browerjeva.

3. Vloga menedžerjev se bo razvila

Vse, kar smo o novih načinih dela, novi organizacijski kulturi in novih delovnih okoljih napisali do sedaj, bo vplivalo na samo vlogo menedžerja, kot jo poznamo danes. V določenih primerih se bo verjetno izkazalo, da nekateri menedžerji skrbijo samo za to, da so zaposleni fizično prisotni na delovnem mestu, v določenem časovnem obdobju, medtem ko jih dejanski rezultati in merljivi cilji ne zanimajo toliko. Govorimo o premiku od ocenjevanja prisotnosti k merljivim rezultatom.

Kadrovski strokovnjaki od začetka pojava pandemije ugotavljajo, da imajo mnogi menedžerji težave s pisanjem poročil in ocenjevanjem dela zaposlenih, od kar se je začelo delo od doma. “Zdi se, da so menedžerji pogosto dajali višje in boljše ocene tistim zaposlenim, ki so jim bili preprosto povedano bolj simpatični. To vsekakor ni pravilen pristop k vodenju,” piše portal Well+Good. Podjetja bodo hitro ugotovila, da na menedžerske pozicije postavljajo napačne ljudi. Pogosto se namreč izkaže, da so ljudje, ki napredujejo na položaj menedžerja najboljši pri opravljanju svojega dela, nimajo pa veščin vodenja in komunikacije.