Glavna motiva za spletno nakupovanje časovni in finančni prihranek

Skoraj devet desetin prebivalcev uporabljalo internet

V letošnjem 1. četrtletju je 89 % oseb, starih med 16 in 74 let (v nadaljevanju: prebivalci), uporabljalo internet. Tri četrtine prebivalcev je na internetu med drugim iskalo informacije o izdelkih ali storitvah, 18 % pa jih je prodajalo izdelek ali ponujalo storitev, npr. prek spletnih strani bolha.com, e-bay.com, Facebook Marketplace.

Delež prebivalcev, ki so opravili vsaj en spletni nakup, največji v gorenjski regiji

Vsaj en spletni nakup je v 12 mesecih pred anketiranjem (april 2021–marec 2022) opravilo (tj. oddalo naročilo ali kupilo izdelek ali storitev prek spleta) 63 % prebivalcev; največ v gorenjski statistični regiji (72 %), najmanj pa v koroški (55 %). Med starostnimi skupinami je bil delež e-kupcev največji med 25–34-letniki (86 %) in najmanjši med 65–74-letniki (25 %).

Prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev oz. s sprejemanjem naročil ali rezervacij prek spleta je v 2021 ustvarilo 22 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi. S spletno prodajo fizičnim osebam so ustvarila za 1.390 milijonov EUR prihodka (brez DDV). Več o tem v objavi Spletna prodaja, 2021.

V 1. četrtletju 2022 prek spleta nakupovala polovica prebivalcev

V 3 mesecih pred anketiranjem, ki je potekalo v letošnjem 1. četrtletju, je vsaj en spletni nakup opravilo okoli 783.710 ali 50 % prebivalcev (v nadaljevanju: e-kupci). Tudi v tem obdobju je bil delež e-kupcev največji v gorenjski statistični regiji.

Več kot polovica e-kupcev pri spletnem nakupu prihranila denar

Motivi za spletno nakupovanje so lahko različni. 82 % e-kupcev je odgovorilo, da so s tem prihranili čas, 56 % jih je prihranilo denar, 35 % jih je kupilo izdelke ali storitve, ki jih v Sloveniji ni bilo mogoče dobiti, in 25 % jih je tako zmanjšalo število nepotrebnih nakupov. 5 % e-kupcev pa je prek spleta kupilo izdelke ali storitve, ki jih v fizični trgovini iz različnih razlogov ne bi kupili, npr. intimne izdelke, alkohol, zdravila.

32 % e-kupcev se je za spletni nakup lažje odločilo na podlagi informacij o izdelkih in storitvah, ki so bile na voljo na internetu. Delež teh je bil največji v starostnih skupinah 55–64 let in 65–74 let (po 36 % v vsaki).

Prevladovali spletni nakupi oblačil, čevljev ali dodatkov

V 1. četrtletju je prek spleta kupila ali naročila fizične izdelke skoraj polovica prebivalcev (48 %). Tretjina (33 %) jih je kupila oblačila (vključno s športnimi oblačili), čevlje ali dodatke (npr. torbico, nakit). Po 13 % jih je naročilo športno opremo (brez športnih oblačil) in kozmetiko ali izdelke za sprostitev. 12 % jih je kupilo zdravila ali prehranska dopolnila (npr. vitamine), 11 % dostavo hrane (npr. iz restavracij, pri ponudnikih hitre prehrane) in 10 % pohištvo, dodatke za dom (npr. preprogo, zavese) ali izdelke za vrt (npr. orodje, rastline). 

Več kot 10 spletnih nakupov opravila desetina

Med e-kupci jih je največ opravilo 1–2 (38 %) ali 3–5 spletnih nakupov (prav tako 38 %). 14 % jih je opravilo 6–10 spletnih nakupov in 10 % več kot 10 spletnih nakupov.

Fizične izdelke pri prodajalcih iz drugih članic EU kupovala skoraj polovica

82 % e-kupcev je fizične izdelke kupilo ali naročilo prek spleta pri prodajalcih iz Slovenije. Skoraj polovica (47 %) jih je kupovala pri spletnih prodajalcih iz drugih članic EU, 19 % pa pri prodajalcih iz držav zunaj EU. Trem izmed stotih e-kupcev fizičnih izdelkov država spletnega prodajalca ni bila znana.

23 % e-kupcev je fizični izdelek kupilo pri fizični osebi, npr. prek spletne strani bolha.com, prodajko.si, eBay, Facebook Marketplace.

Število spletnih naročil ali nakupov storitev večje

Prek spleta je naročilo ali kupilo vsaj eno storitev 18 % prebivalcev, kar je za 4 odstotne točke več kot v 2021. 17 % jih je rezerviralo nastanitev: 15 % v hotelu, hostlu in 4 % pri fizični osebi (npr. sobo, stanovanje, počitniško hišo prek spletne platforme Airbnb). 11 % jih je kupilo vstopnice za kulturne ali druge prireditve (npr. kino, koncert, sejem) in 4 % za športne prireditve. 7 % jih je kupilo karto za letalo, avtobus ali vlak, najelo prevoz (npr. prek GoOpti), taksi, avto, 1 % pa je bilo takih, ki so si organizirali prevoz z avtomobilom pri drugi fizični osebi kot sopotniki (npr. prek prevoz.org, BlaBlaCar). 6 % jih je sklenilo ali podaljšalo naročniško razmerje za internet ali storitve mobilne telefonije.

Digitalne izdelke ali storitve kupila skoraj petina

29 % prebivalcev je v 1. četrtletju uporabljalo pretočne storitve, npr. Netflix, Voyo ali HBO Max, in tako gledalo filme oz. nadaljevanke na zahtevo. Na ogled filmov ali nadaljevank na zahtevo prek omenjenih platform se jih je naročilo 10 %.

16 % jih je z interneta preneslo glasbo, npr. prek YouTuba, SoundClouda. Spletni nakup glasbe (npr. iTunes, Google Play, Amazon Music, Deezer, Spotify) jih je opravilo 6 %.

Petina (20 %) jih je prek interneta igrala ali prenašala videoigre. Prek spleta jih je videoigre kupilo 4 %.

5 % jih je kupilo računalniške ali druge programe (vključno z nadgradnjami), ki so jih prenesli z interneta, 4 % mobilne aplikacije za zdravje ali fitnes in 3 % elektronske knjige, revije ali časopise.

Enega izmed omenjenih digitalnih izdelkov ali storitev je prek spleta kupilo ali se nanj naročilo 18 % prebivalcev.