Dejan Trop: Postati želimo številka ena v regiji

Za intervju sva se dogovarjala nekaj dni in lovila ure, ki bi nama ustrezale. Med pogovorom pa sem ugotovil, da je bil pravzaprav izredno odziven. Morda je temu botrovalo dejstvo, da sva pogovor opravila po telefonu in ga nisem prosil za sestanek v živo. »Pri meni je tako: takrat, ko je največja gneča, imaš srečo, če se lahko v naslednjih dveh mesecih dogovoriva za sestanek.« Pravi, da se zna odlično organizirati, a je vseh opravkov res veliko, poleg tega so tu še konference ter dogodki, kar pomeni predvsem veliko prilagajanja. A kot je bilo slišati, se Dejan Trop v teh vodah počuti domače in v isti sapi že razlaga, kako bo jesen očitno zelo pestra prav zaradi kopice konferenc, ki so bile prestavljene zaradi prihoda koronavirusa. Tehnološke rešitve so njegovo delo, a pravi, da ob vseh video konferencah in webinarjih že pogreša »minglanje«.

S čim se ukvarja podjetje Veracomp in na kaj ste najbolj ponosni?

Podjetje Veracomp se ukvarja z distribucijo IT opreme. V Sloveniji smo prisotni pet let. Naše matično podjetje je na Hrvaškem in pokriva celotno Adriatic regijo. Nad njim so Poljaki, ki pokrivajo, kot radi rečemo, države nekdanjega Varšavskega pakta – skratka države vzhodne Evrope, od prejšnjega meseca tudi Madžarsko. Naš glavni cilj ni zgolj preprodaja opreme in licenc, temveč tudi svetovanje  partnerjem in končnim strankam, šolanje, predstavitve rešitev in novosti ter marketing. Aktivnosti je vedno dovolj.

Morda nekoliko bolj nazorno: Računalniško miško lahko daš na polico in jo prodaš ter od tega nekaj zaslužiš. Mi pa smo specializirani za »enterprise« rešitve, pri katerih je treba pojasniti, katere težave rešujejo in na kakšen način, kaj z njimi pridobimo ter kakšne so njihove prednosti in slabosti.

Varnost je vse bolj pomembna, napadi so kompleksni. Se podjetja tega dovolj zavedajo?

Pri varnosti se pojavljajo pomembna vprašanja, kot so: kje je podjetje najbolj ranljivo, kateri napadi obstajajo, kako se zaščititi ipd. Varnost postaja vedno večji in kompleksnejši proces. Naša omrežja, uporabniki in njihovi podatki so vsakodnevno izpostavljeni najrazličnejšim nevarnostim. Rešitev na trgu je veliko in pogosto je težko izbrati pravo. Podjetjem je treba svetovati, kakšne rešitve potrebujejo in zakaj jih potrebujejo. S tem se ukvarjamo v oddelku varnostnih rešitev.

Imamo pa v podjetju še en oddelek, tako imenovan data center oddelek. V lanskem letu smo bili nadvse uspešni tudi na tem področju. Pred tremi leti smo dobili distribucijo HP-ja, kar je zelo vplivalo na našo rast. V našem data centru je tudi Red Hat, s tem pa ne mislim samo na Linux, na katerega večina najprej pomisli. Tu imamo tudi OpenShift, OpenStack, avtomatizacijo, virtualizacijo itn.

Se podjetja dovolj zavedajo pomena varnosti?

Ja in ne. Še vedno se premalo zavedajo, da je nevarnosti veliko in da se vsakodnevno pojavljajo novi vdori. Dober primer je npr. DDoS (op.a., porazdeljena ohromitev storitve). V Sloveniji še vedno vlada prepričanje, da pri nas ni DDoS napadov, stranke pravijo: »Nam se to ne more zgoditi, saj smo vendar premajhni«. Pa vendar statistika pravi svoje, vse več podjetij je izpostavljenih tovrstnim napadom. Zaščita pred DDoS je neverjetno pomembna za vse, ki bi jim izpad omrežja oz. nedosegljivost njihove storitve pomenila direktno izgubo prihodkov. Ampak stranke se tega še ne zavedajo.

Kaj pa varnost in zdaj tako aktualno delo od doma?

Tudi pri delu od doma se je glede varnosti pokazalo, da mnogi na primer niso vlagali v možnost oddaljenega dostopa in so ves čas govorili, da tega ne potrebujejo. Potem pa so bili prisiljeni v že omenjeno delo od doma in je prav to postalo velika težava: kako zagotoviti dostope in vse potrebno.

Poglejmo še en odličen primer – spletne trgovine. Prve dni pandemije so se spletne trgovine tradicionalnih trgovskih verig soočale z velikimi težavami, saj niso bile pripravljene na povečano povpraševanje.  Pogosto smo se s takšnimi podjetji pogovarjali in še danes se, naj nekaj vložijo v varnost in razpoložljivost, pa je bil odgovor: »Saj nimamo toliko prometa.« Ko se izreden dogodek kar naenkrat zgodi, pa nastane velika težava in nihče ne ve, kako bi jo reševal. Ni problem kupiti opremo, ampak kako vse to integrirati – to težko narediš v enem dnevu.

V zadnjih mesecih se je spremenilo marsikaj. Bo zaradi tega prihodnost industrije drugačna?

Zagotovo. Navaditi se moramo, da lahko delamo od doma, in to spremeni veliko stvari, ki vplivajo tudi na primer na varnost. Prej so vsi delali na službenem računalniku, ki ga je podjetje postavilo, nanj namestilo programsko opremo, antiviruse in ostalo zaščito. Zdaj so kar naenkrat zaposleni morali delati od doma, na družinskem računalniku, ki je po vsej verjetnosti leglo torentov in ostale navlake. Do korporativnega omrežja so dostopali preko nezaščitenega kanala, podjetje ni imelo nobenega vpogleda v to kdo, kdaj in do česa dostopa. Verjamem, da je veliko podjetij zamižalo in pogledalo čez prste, ker so to morali dopustiti, če so želeli, da delo poteka kolikor toliko nemoteno. Ampak prej ali slej bodo morali razmišljati o varnosti pri delu od doma, čeprav se jim je ta do zdaj zdela nepomembna.

Kot primer lahko dam  uporabo brezžičnih omrežji , ki niso zaščitena z gesli, ki jih lahko najdemo po lokalih, morda sosed ni zaklenil svojega brezžičnega omrežja. Ljudje tovrstne dostope še vedno množično uporabljajo, saj so zastonj. Poznam kar nekaj primerov, ko doma pred karanteno niso imeli interneta, saj ga doma niso rabili ali pa so imeli smo osnovno hitrost. Sedaj ko pa smo vsi morali delati od doma, tako otroci, ki so imeli šolo na daljavo, kakor starši, ki so imeli od doma videokonferenčne klice, ta domači internet ni bil več dovolj.

Poleg tega je tu še vprašanje, kako doma skrbimo za svoje brezžične usmerjevalnike. Kdaj so bili nazadnje posodobljeni z zadnjo verzijo? Vemo, da je bilo v zadnjem času objavljenih kar nekaj varnostnih lukenj. No, prav preko teh domačih usmerjevalnikov pa so sedaj zaposleni dostopali do podjetja. Kdo je v takem primeru zadolžen za varnost? Kako naj podjetje zagotovi varnost tudi, ko se ne uporablja njihova infrastruktura?

Po drugi strani mislim, da je prav ta digitalizacija zelo pomembna, ker bomo prisiljeni v spremembe. Že če pogledamo naše potrošniške navade, vidimo očitne spremembe. Spletne trgovine postajajo vse bolj priljubljene in imajo veliko prometa. Mnoga podjetja, ki so prej imela fizične prodajne lokacije, so se sedaj preselila na splet in vložila del svojih sredstev v odprtje spletne prodajalne. Vendar pa je treba poskrbeti tudi za varnost uporabnikov, za dostopnost in hitro odzivnost spletne trgovine, jo integrirati z nekim ERP-jem, s pošto in ostalim.

Rešitve, ki omogočajo opravljanje storitev iz udobja svojega doma postajajo zelo pomembne. Primer dobre rešitve je digitalno podpisovanje. Omogoča nam brezpapirno poslovanje, na internetu lahko oddaš vlogo za izdajo dokumenta, skleneš zavarovanje, podpišeš pogodbo za kredit. Mislim, da je Covid-19 naredil zelo veliko revolucijo v IT industriji. Večjo, kot si lahko predstavljamo.

Lahko rečemo, da je naredil v dveh mesecih več, kot bi se zgodilo v naslednjih desetih letih?

Tako je, drži kot pribito. In veliko bo še spremenil. Nekateri so zdaj pri varnosti zamižali, a bodo morali biti veliko bolj pripravljeni ob morebitnem drugem valu. In če se zdaj podjetja ne bodo reorganizirala in pripravila, si ne morejo obetati ničesar pozitivnega.

Kakšne morajo biti rešitve za delo od doma?

Predvsem enostavne in s poudarkom na prijetni uporabniški izkušnji. Varnostne rešitve, ki jih implementiramo, morajo končnim uporabnikom omogočati normalno delo in ne zahtevati od njih deset gesel, tri kode itn.  Visok nivo varnosti s čim manj kliki in enostaven dostop je ključ. Zaposleni se morajo počutiti, kot da so v podjetju. To je najbolj pomembno.

Smo ljudje dovolj podučeni v tem, da delo od doma opravljamo brez težav?

Ne, mislim, da ne. Ne zavedamo se, kaj imamo doma, svoje opreme ne poznamo dovolj dobro. Sploh, če nismo iz IT branže. Znamo nekaj uporabljati, iščemo bližnjice za dostop, ne zavedamo pa se vseh ranljivosti. Nekateri na primer doma sploh niso imeli primerne opreme, pa so vseeno morali najti način, da opravijo svoje delo. To je lahko nevarno.

Kaj se je spremenilo v vašem podjetju?

Pri nas se ni spremenilo veliko. Smo regijsko podjetje in konferenčne rešitve so nam domače, saj imamo veliko mednarodnih klicev in webinarje. Je pa res, da je bilo sedaj tega bistveno več. 

Pri nas je tako, da nikoli nisem rekel: »Ne delaj od doma«. Če kdo kdaj pa kdaj rad dela doma in je takrat najbolj učinkovit, naj ostane doma. Je pa dobro, da se tu pa tam vidimo, da se pogovorimo in v živo kakšno rečemo.

Bomo pa vsi morali spremeniti način dela. Sprašujem se, kako bodo potekale konference. Zdaj je šlo vse na splet, ampak meni manjka »minglanje«, ki ga danes prek video konferenc nimamo. Tudi video konferenčni bonton je tu pomemben, ki ga ljudje niti ne upoštevajo in se bo verjetno počasi vzpostavil. Večina ga ne pozna – tudi pri video klicu moraš biti urejen, kamera pa vedno vklopljena, da te sogovorniki vidijo. Morali se bomo navaditi na to. Danes mnogi kamere izklopijo.

Nobena skrivnost ni, da podjetje Veracomp lepo raste. Kakšno je bilo lansko leto?

Leto 2019 je bilo za Veracomp Slovenija zelo uspešno. V primerjavi z letom poprej smo lepo zrasli. Leta 2018 smo imeli 4,7 milijona evrov prometa, lani že 7,3 milijona. To je velik skok in vidi se, da smo bili pridni. Dodali smo nekaj novih vendorjev. To je bila ena od prelomnic. Pri tem je bilo treba dodatno izšolati ljudi, targetirati končne stranke, partnerje. To je bil proces, na katerega smo zelo ponosni.

Velika prelomnica so bile tudi migracije vendorjev, prevzemi, ki so se zgodili, na primer Thales je kupil Gemalto, Broadcom je kupil Symantec, Polycom in Plantronics sta se združila v skupno podjetje Poly. To sproži dodajanje nekih novih pravil, novih produktov, rangiranje imena. Tukaj je bilo lani kar precej dela. Vsak prevzem pomeni manjši zastoj, negotovost in prinese nove izzive.

Kako pa je z novimi distribucijami in kakšni so načrti v prihodnje?

V letošnjem letu se lahko pohvalimo, da smo dobili distribucijo Fortineta, na kar smo zelo ponosni, saj nam je to manjkalo v našem obsegu storitev na področju varnosti. Podpisali smo distribucijo za PureStorage in Jabra.  Dodajamo vedno več znanih, nišnih imen, kar bogati našo raznolikost distribucije. Tudi partnerjem tako pomagamo pokriti vsa področja varnosti ali data centra od A do Ž.

Lani smo začeli tudi aktivneje sodelovati s Huaweijem. Smo distributer za Huawei enterprise, se pravi strežniško opremo, omrežno opremo, podatkovne strežnike.

In kaj bi želeli povedati še za konec?

Želimo postati številka ena v regiji, zato bomo čim več vlagali v znanje in v ljudi. Dopolnjevali bomo svoj nabor storitev, raznolikost in dodano vrednost. Pomembno je, da se bomo v tem razburkanem morju nekako znašli. Podjetje lepo stoji in tudi v tem težkem obdobju večjih sprememb nismo imeli.

Ob tem bi se zahvalil vsem svojim sodelavcem, ki so krasen tim in so v enaki meri zaslužni za vse uspehe, ki smo jih dosegli – ne samo v Sloveniji, ampak v vsej regiji. (P.R.)