Električna kolesa in skiroji: zakonodaja 2022, kje se lahko z njimi vozite, katere morate registrirati …

Lahko bi našli argumente prav za vsak izdelek, a ker je vse več (upravičeno) poudarka na podnebnih spremembah, bi lahko rekli, da so električna prevozna sredstva, še posebej električna kolesa in skiroji, pritegnila največ pozornosti. Privabljajo tudi veliko medijske pozornosti, saj jih proizvajalci označujejo kot del odgovora na sestavljanko globalnega segrevanja. Električna kolesa in skiroji so torej pomemben del vala elektrifikacije, ki je zajel cestni in transportni promet.

Elektrifikacija je zajela avtomobile, transportna vozila, trajekte, ladje, čolne in druga prevozna sredstva z namenom zmanjšanja ogljičnega odtisa in tako stopila na pot bolj zelene prihodnosti. Ali je električni pogon rešitev za vse podnebne spremembe? Velik delež strokovnjakov je optimističnih, v vsakem primeru pa gre na dolgi rok za bolj zeleno rešitev od motorja na notranje izgorevanje.

Kratkoročen učinek elektrifikacije je v nekaterih svetovnih mestih že viden. Vse več kolesarjev prisega na električno kolo, enako velja za uporabnike klasičnih skirojev. Med faktorji, ki so pripomogli k hitremu uspehu, sta tudi zabava in priročnost električnega pogona. Obljuba, da lahko prikolesarimo na drug konec Ljubljane v skoraj enakem času kot z avtomobilom in tam ne iščemo parkirnega mesta, je mamljiva.

Pojavlja pa se vse več vprašanj o električnih kolesih in skirojih. Katera kolesa in skiroji so zakonsko opredeljeni kot električni? Kje se lahko vozimo z njimi? Kako je z obvezno opremo? Kako z registracijo in vozniškimi izpiti?

Vprašanja smo naslovili na AMZS in Agencijo za varnost prometa (AVP).

Za bolj enostavno razlago smo električna kolesa in električne skiroje razdelili na dve kategoriji:

• e-kolesa in skiroji z nazivno močjo 250 W in maksimalno hitrostjo 25 km/h,
• e-kolesa in skiroji z nazivno močjo nad 250 W in maksimalno hitrostjo nad 25 km/h.

Električna kolesa in skiroji – kaj pravi Zakon o motornih vozilih?

Zakon o motornih vozilih (ZMV-1) v 16. točki 3. člena opredeljuje motorna vozila kot “vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja. Med motorna vozila ne spadajo tirna vozila in kolesa s pedali z dodatnim pogonom, opremljena s pomožnim električnim motorjem z največjo trajno nazivno močjo, ki je manjša ali enaka 250 W, katerega izhodna moč se prekine, kadar kolesar preneha poganjati pedala, sicer pa se progresivno zmanjšuje in končno prekine, preden hitrost vozila doseže 25 km/h.”

Električna kolesa do 250 W in 25 km/h so torej električna prevozna sredstva, ki spadajo pod ZMV-1. So tudi najbolj oglaševana kategorija električnih koles. Ker spadajo pod omenjeni zakon, registracija ni potrebna. Za vožnjo z električnimi kolesi do 250 W pa je potreben izpit za kolo, kar pomeni, da jih osnovnošolci prve triade ne smejo uporabljati.

Uporabniki tovrstnih koles se prav tako lahko vozijo po kolesarskih stezah/poteh. Obvezna oprema je enaka klasičnim kolesom.

Obvezna oprema za električna kolesa

• Čelada je obvezna za otroke, mlajše od 18 let,
• odsevniki spredaj, zadaj, na pedalih,
• sprednje in zadnje luči,
• zavore.

• 

• 

• 

Električni skiroji do 250 W nazivne moči

Kaj pa električni skiroji? E-skiroji spadajo pod na novo dodani 15.a člen Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki jih uvršča v kategorijo lahkih motornih vozil. Družbo jim delajo »vozila na motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, niso širša od 80 cm in so izvzeta s področja uporabe Uredbe (EU) št. 168/2013 […] o odobritvi in tržnem nadzoru dvo ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov.«

Električni skiro do 250 W brez sedeža za uporabo ne potrebuje registracije. Če pa skiroju dodamo sedež, je registracija potrebna. V tem primeru električni skiro spada v kategorijo »moped«. Običajno imajo e-skiroji s sedeži tudi večjo moč in dosegajo višje hitrosti, kar jih uvršča v kategorijo mopedov, za katere je zakonodaja drugačna.

E-skiroje lahko vozijo osebe, starejše od 14 let oziroma osebe od 12. do 14. leta, če imajo kolesarsko izkaznico. Prevažanje potnikov ni dovoljeno.

Obvezna oprema za električni skiro

Voznik e-skiroja mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgan sprednji žaromet, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani mora biti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh skiroja pa rumeni ali oranžni bočni odsevniki. Za voznike e-skirojev veljajo enaka pravila, kar se tiče kolesarske čelade, in sicer je le-ta do dopolnjenega 18. leta starosti obvezna. Za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu pa je zelo pomembno tudi, da je e-skiro opremljen z ustreznimi zavorami.

Kje se uporabniki električnih koles in e-skirojev lahko vozijo?

Kot že omenjeno, se lahko uporabniki električnih koles vozijo po kolesarskih stezah/poteh. Kjer to ni izvedljivo, morajo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje do 50 kilometrov na uro.

Vozniki e-skirojev se morajo držati enakih cestnih pravil: vožnja po kolesarskih površinah ali ob skrajnem desnem robu vozišča ceste v naselju. Vožnja z e-skirojem izven naselja ni dovoljena. Vozniki se z električnim skirojem lahko vozijo v območjih za pešce, a hitrost ne sme presegati največje hitrosti pešcev.

Vožnja po pločniku, ki je namenjen le pešcem, je prepovedana. Pristojni organi vas ob neupoštevanju tega pravila lahko oglobijo s kaznijo v višini 40 €.

Kako pa je s kategorijo električnih koles in skirojev, ki prekoračijo zakonsko določeno omejitev 250 W in hitrost do 25 km/h?

Prepoved vožnje brez registracije in ustreznega izpita

Pri Agenciji za varnost prometa so nam razložili, da so električni skiroji, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 km/h, so širši od 80 cm ali nimajo krmila, v cestnem prometu prepovedani. Globa za kršitev znaša 250 €.

Električne skiroje, ki presežejo moč 250 W, imajo sedež ali pa presežejo hitrost 25 km/h, je treba registrirati kot moped. V tem primeru je potrebno vozniško dovoljenje AM, opraviti pa morate tudi tehnični pregled.

Električna kolesa, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 km/h, prav tako spadajo v kategorijo mopedov in morajo biti registrirana. Voznik pa potrebuje še ustrezno vozniško dovoljenje AM in motoristično čelado.

Kako ostati varni v prometu?

Tako kot za vse ostale udeležence v prometu, tudi za voznike e-koles in e-skirojev veljajo enaka splošna pravila.

0,0 % alkohola v krvi

Agencija za varnost prometa priporoča ničelno toleranco do alkohola v prometu, kar velja za voznike avtomobilov, tovornjakov, električnih koles in skirojev.

»E-skiroji so skoraj neslišni, zato jih drugi udeleženci v prometu težje zaznajo, prav tako pogosto ne pričakujejo, da so tako hitri, zato lahko pride do neustreznih ali prepoznih reakcij pešcev oziroma drugih udeležencev v prometu. Nase naj zato vozniki e-skirojev opozorijo z zvočnim signalom. Na voznike e-skirojev pa morajo biti še posebej pozorni vozniki motornih vozil. Pri prehitevanju e-skirojev morajo dosledno upoštevati minimalno bočno razdaljo, ki znaša najmanj 1,5 metra in prehitevanje izvesti le tedaj, ko je to povsem varno,« pravijo v Agenciji za varnost prometa.

Ne uporabljajte slušalk ali telefona

Uporaba slušalk ali pametnega telefona je zakonsko prepovedana, saj vozniku odvrača pozornost od dogajanja v prometu. Dovolj je le trenutek nepozornosti, da voznik spregleda pešca, otroka, starejšega udeleženca ali druge bolj izpostavljene skupine udeležencev. Kazen ob neupoštevanju znaša 120 evrov. Nadzor lahko po novem izvajajo tudi mestni redarji.

Vzgoja mladih o ustrezni rabi prevoznih sredstev na električni pogon

Pri AMZS so prepričani, da lahko za varnost na cesti marsikaj postorimo sami.

»Četudi zakonodaja obvezno uporabo zaščitne kolesarske čelade za uporabnike e-skirojev, tako kot za kolesarje, določa le do dopolnjenega 18. leta starosti, jo v AMZS priporočamo vsem,« razlaga Erik Logar, vodja področja varne mobilnosti pri AMZS.

Izpostavili so tudi vlogo staršev, ki bodo »morali skrbeti, da bodo mladi nova prevozna sredstva znali varno uporabljati, nenazadnje pa je to tudi naloga Javne agencije RS za varnost prometa. Starši se morajo zavedati, da se (tako kot na drugih življenjskih področjih) tudi prometna vzgoja najmlajših začne doma. Starši in drugi sorodniki, s katerimi se otrok odpravi v promet, so vzor, po katerem se bo mali nadobudnež zgledoval,« nadaljuje Logar.

Čeprav je bilo v zadnjih letih veliko storjenega na področju mikromobilnosti, je neprimerna infrastruktura še vedno velik problem, česar se zavedajo tudi pri AMZS.

»Eden največjih izzivov na tem področju je v umeščanju teh površin v obstoječ razpoložljivi prostor in gabarite. Z naraščanjem števila kolesarjev, (e-)skiroistov ipd. bodo prav gotovo mnoge njim namenjene površine postale preobremenjene, zato bo treba razmisliti o širitvi, alternativnih kolesarskih površinah ipd. Vprašanje je, kdaj bomo prišli do točke, ko bomo na primer (morda vsaj v delu leta, ko je podnebje tem oblikam mobilnosti bolj naklonjeno) en vozni pas za motorni promet dali na voljo uporabnikom mikromobilnosti.«

Mikromobilnost in elektrifikacija v naslednjih letih ne bosta popuščali, zato se bo moral obstoječi cestni režim prilagoditi novim oblikam prevoznih sredstev.