Wikipedijinim člankom dodali digitalni predogled knjižnih virov

To naj bi dosegli z dodajanjem digitalnega posnetka točno določene strani v citat. Ko je pregled knjige na voljo, to olajša preverjanje resničnosti, ali vir dejansko govori o tem, kar je napisano v določenem članku na Wikipediji.

Medtem ko je bilo takšno preverjanje vedno mogoče, če smo v roke vzeli fizični izvod knjige, pa ni praktično za študente ali novinarje s kratkim rokom za oddajo svojega dela. Do težav pride tudi pri virih, ki so redki in težko dostopni. Nova pobuda teoretično pomeni, da je preverba vira le en klik stran.

V praksi pa bo trajalo kar nekaj časa, preden se bodo milijoni citatov na Wikipediji dejansko ujemali z ustreznimi viri (knjigami). Internetni arhiv je do zdaj povezal razmeroma majhen zbir 130.000 citatov s 50.000 knjigami. Velikopotezni načrti se zanašajo tudi na avtorje člankov na Wikipediji, ki citirajo vire v pravilni obliki. Tako morajo točno določiti številko strani v viru, da bo sistem sploh deloval. Številke ISBN so sicer zelo koristne pri iskanju ujemanj, vendar omenjene številka vsaka knjiga pač nima.

Storitev Internetni arhiv je naredila pomemben korak pri digitalizaciji knjig in drugih tiskanih virov. Viri poročajo, da imajo v bazi že več kot 3,8 milijona skeniranih knjig, vsak dan v bazo dodajo približno 10.000 novih. Pri “Arhivu” pravijo, da želijo v prihodnjih letih preseči številko 4 milijone digitaliziranih knjig.

Digitalizacija citatov knjig na Wikipediji je le del poskusov Spletnega arhiva, da bi natančne informacije olajšale iskanje v mdmrežju. Poleg dela na citatih knjig so aktivni tudi pri izboljšanju citatov v največji spletni encikloplediji. Kot poročajo, naj bi od začetka oktobra InternetArchiveBot popravil skoraj 6 milijonov napačno podanih citatov po Wikipediji.