Globalni “techlash” ali vojna proti tehnološkim velikanom

V zadnjem času smo priča pravi vojni med regulatorji, politiki in mediji na eni strani in ameriškimi tehnološkimi velikani na drugi. Kaj se skriva v ozadju tega globalnega trenda, ki se ga je v angleščini že oprijel naziv “techlash”?

Ko beseda nanese na “techlash” (v slovenščini še nimamo prave sopomenke, op.a.), ne moremo govoriti le o enem “faktorju”, ki je sprožil trenuten odnos javnosti do podjetij iz skupine FAANG (Facebook, Apple, Amazon, Netflix, Google). Čeprav škandal, povezan s podjetjem Cambridge Analytics, predstavlja simbolično točko brez vrnitve v svetovnem odnosu s tehnološkimi velikani, so predvsem njihova velikost in tržni vpliv pritegnili pozornost regulatorjev, najprej v EU in vse bolj tudi v ZDA. Razmere za FAANG so v Evropi že nekaj časa težke in se slabšajo. FAANG se skoraj vsak dan spopada z obtožbami, da vsebin (vključno z lažnimi novicami (fake news), ki se pojavljajo na njihovih platformah, ne obravnava pravno in etično korektno.

Razmere se spreminjajo tudi v Ameriki. Pod Barackom Obamo je bil tehnološki sektor obravnavan kot nacionalno bogastvo. Kandidati na predsedniških volitvah 2020, ne glede na to, kdo so, bodo verjetno kandidirali na nekakšni antitehnološki platformi, ki bo “razbila korporativne monopole”. Ne smemo pozabiti, da ameriško ministrstvo za pravosodje poskuša blokirati AT&T-jev prevzem družbe Time Warner, ki producira vsebino. To je jasno znamenje. Pred stotimi leti je bil Standard Oil, ponos D. Johna Rockefellerja in največje podjetja tedanjega časa, razdeljen na 34 delov. Ni presenetljivo, da mnogi v Washingtonu Amazon, Facebook in Google navajajo kot “Standard Commerce, Standard Social in Standard Data”.

Facebook bo moral plačati pet milijard dolarjev kazni zaradi škandala, povezanega s Cambridge Analytics. Četudi govorimo o najvišji kazni v zgodovini, številni analitiki menijo, da bo Facebook naredila še močnejšega. Zakaj?

Kazen se zdi velika, a glede na velikost in prihodke Facebooka, jo je potrebno obravnavati bolj kot opozorilo tehnološkim velikanom. Bo Facebook postal močnejši? Če se bo obveza Marka Zuckerberga, da bo “popravil Facebook” po škandalu s Cambridge Analytics, izpolnila, bo postal močnejši, saj bo svoj poslovni model in algoritme prilagodil novim regulativnim okoliščinam in bo obenem obdržal svojo bazo uporabnikov in morda celo odložil protimonopolne ukrepe.

Ali lahko na podlagi povedanega zaključimo, da tehnološki velikani zmagujejo v tej “vojni”, oziroma jim regulatorji doslej niso zmogli pristriči peruti?

Tehnološki razvoj je hitrejši od političnega razvoja in veliko hitrejši kot pravni razvoj kjerkoli po svetu. Ko ameriška Zvezna trgovinska komisija ali Evropska komisija sprejmeta predpis (na primer GDPR ali prihajajočo uredbo o e-zasebnosti), je tak predpis v marsičem že zastarel. Tako hitro se razvija tehnološki svet, ki bo vedno korak pred predpisi. Še nekaj govori v korist tehnoloških podjetij: skoraj vse njihove storitve ostajajo pri potrošnikih zelo priljubljene. Storitve uporabljajo za komunikacijo, za navigacijo, iskanje stvari, za nakupe in za druženje. Uporabniki si ne morejo predstavljati življenja brez njih. Zaradi tega so vlagatelji antitehnološko retoriko zavrnili kot politični odmev.

Koliko lahko ukrepi, kot je GDPR, vplivajo na zaščito osebnih podatkov in kako zagotoviti, da se Cambridge Analytic ne bo ponovila?

Do določene mere lahko, vendar takih primerov nikoli ne bodo mogli v celoti preprečiti. V uporabniške račune in baze podatkov bo vselej mogoče vdreti, morda ne v tako velikem obsegu kot v primeru Cambridge Analytics, vendar vseeno. Vendar pa so GDPR in podobne zakonodaje prinesle tudi veliko dobrih stvari – začeli smo govoriti o zasebnosti, volitvah, goljufijah … GDPR je pripomogel k večji ozaveščenosti o varstvu osebnih podatkov in to je zelo pozitivno.

Katera podjetja iz skupine FAANG, poleg Facebooka, so še na udaru regulatorjev?

Po tem, ko je leta 2017 Googlu naložila globo v višini 2,7 milijarde dolarjev, želi Evropska komisija nadaljevati z ukrepi. Nacionalne vlade prav tako brusijo zobe: decembra je nemški urad za varstvo konkurence Facebook obtožil, da nepošteno uporablja svoj položaj za sledenje uporabnikom interneta. Francija je zagrozila, da bo Facebook kaznovala zaradi izmenjave podatkov med različnimi aplikacijami. Medtem je nekaj ameriških državnih pravobranilcev že sprožilo postopke zoper Google. Ameriško ministrstvo za pravosodje ali Evropska komisija bi lahko poskusila prisiliti Facebook, da se znebi Instagrama in WhatsAppa, s čimer bi ustvaril tri konkurenčna družbena omrežja. Google bi lahko ostal brez YouTuba ali DoubleClicka.

Kako bo vse navedeno vplivalo na potrošnike in kako na svet medijev?

Če se bodo tehnološka podjetja naučila lekcij iz preteklosti in bodo sledila svojim obljubam, bodo še naprej osrednja točka razvoja v potrošniškem sektorju, pa tudi v medijskih in digitalnih gospodarstvih. Potrošniki bodo imeli koristi od strožjih regulativnih ukrepov le, če bodo resnično namenjeni zaščiti državljana in ne le kot orodje gospodarskega in političnega bojišča 21. (digitalnega) stoletja.