Turok

Verjetno je samo vprašanje časa, kdaj se bo tudi pri igrah kot mediju dodobra prijela praksa “remajkov”, kjer bodo, tako kot v filmski industriji, obujali stare zgodbe, karakterje in lokacije, jih preoblekli v najnovejši grafični pogon in jih počili na police. Bližnji bratranec tovrstne prakse je serijsko izdelovanje nadaljevanj, s katero le bežno predrugačijo formulo originala – ravno toliko, da se odjemalec ne počuti ogoljufanega, pa čeprav je na nek način iskal ravno tisto, kar je našel v prvencu. Nadaljevanja in revizije v sodobnih medijih so skratka posledica povsem kapitalističnih teženj, kar pa ne pomeni, da se v njih ne more – redko, a vseeno – zaiskriti genialnost avtorja, ki ima nalogo oziroma željo narediti nadaljevanje/remake. Pri filmih smo že dobili nekaj primerov dobrih nadaljevanj (Aliens, Terminator 2) in revizij (The Departed, 12 Monkeys, The Thing in številni drugi), kaj pa pri igrah? Dobrih nadaljevanj je že res na kupe (kot tudi slabih), revizije starih iger so pa šele zdaj začele kapljati. Odličen primer dobre obuditve originala je Tomb Raider: Anniversary, ki je znala spretno vzbuditi v igralcu nostalgijo in biti hkrati sveža izkušnja. Gotovo ima tudi vsak igričar nekaj starejših iger, do katerih čuti določen sentiment, ki pa ga s ponovnim zagonom dotične igre ne more več potešiti, saj se nostalgija ob pogledu na zastarelo grafiko in nerodno igralnost pogosto razprši kot megla. Za razliko od filmov se igre, razen določenih zimzelenih žanrov, izrazito slabo starajo, tako da bo imela industrija vedno dovolj materiala in izgovorov za ritualno obujanje naslovov na pokopališču zgodovine medija. Le kdo si, če damo dokaj sodoben primer, ne bi želel zaigrati Source revizijo originalnega Half-Life-a?

In kaj bo torej Turok z letnico 2008? Nadaljevanje, revizija originala ali nekakšen hibrid teh dveh praks? Verjetno slednje, sploh če računamo, da je Turok prvenstveno osnovan na stripih, tako da imajo avtorji sodobne različice še en izgovor več, zakaj sploh obujajo skozi zadnja nadaljevanja bolj ali manj pokopan igričarski naslov (ki mu ni pomagala niti ena zadnjih kampanj, v kateri so ponujali denarno nagrado mami, ki bo svojega otroka poimenovala Turok). Izdajatelj bo tokrat Disney Interactive Studios (brez skrbi, zaradi tega naslov ne bo imel oznako “E”), razvijajo pa ga pri Propaganda Games, ki se kot skupina še ne more pohvaliti z nobenim dosežkom, saj so bili skupaj nabrani prav z razlogom, da oživijo Turok licenco.

Tisti, ki ste igrali katerega od prejšnji delov, veste kaj vas čaka. Gre za prvoosebno streljanko, v kateri igramo kot generični mišičnjak Joseph Turok, ki se tekom futuristične zgodbe spopada s številčnimi mutiranimi dinozavri, ogromnimi insekti in odpadniško vojsko. Zgodba bo samosvoja in bo ignorirala tisto, ki so jo razvijali v prvih treh delih, kar briga verjetno malokoga. Kar se igralnega dela tiče omembe vrednih presenečenj ne bo – streljanka pač. Če bomo želeli dati nenehni akciji ritem, se bomo lahko skozi džunglo tudi bolj potihem plazili in s pomočjo premišljenega vzbujanja pozornosti dinozavrov (ki bodo, kot se za živali spodobi, nevtralni in bodo hlastali po vsem, kar jim bo prekrižalo pot) na prefinjene načine odstranjevali nasprotnike, vendar bo tak pristop opcijski in ne nuja. Vračajo se kreativna orožja, žal pa je potrjeno, da se ne vrača “cerebral bore“, šmrk. Grafični pogon bo Unreal Engine 3 (modificiran, kajpada), seveda pa ne bo, kot se za sodobno streljanko spodobi, umanjkalo tudi (klasično) večigralstvo.

Če bi bilo bolje, da bi Turok igričarska licenca (p)ostala fosil, bomo ugotavljali februarja naslednje leto, ko bo izšla na PC-ju, Xboxu 360 oziroma PlayStationu 3.