Rusko-ukrajinska vojna na prvi pogled: zgodbe članov ekipe Sigma Software
Najvišja prioriteta Sigma Software Group, podjetja, ki vodi svoj startup inkubator (pomoč zagonskim podjetjem), IT univerzo in sklad tveganega kapitala SID Venture Partners, je bila od tistega dne naprej varnost svojih zaposlenih. V skladu z njihovim načrtom neprekinjenega poslovanja so nemudoma začeli z evakuacijo strokovnjakov in njihovih družin iz obleganega Harkova in drugih mest v zahodni del Ukrajine in v tujino. Danes, kljub težki situaciji, več kot 90 % njihove ekipe z 2000 zaposlenimi lahko nemoteno opravlja svoje delo in strankam še naprej zagotavljajo storitve vrhunske kakovosti, zaradi česar so stranke ponosne na sodelovanje s Sigma Software.
Tudi v najtežjih časih, ko so bili mnogi državljani Ukrajine prisiljeni zapustiti svoje domove in rodne kraje in se ponovno hitro prilagoditi novi normalnosti, prevladuje solidarnost do sočloveka. Zaposleni Sigma Software so zbrali več kot 320.000 dolarjev za sodržavljane, ki se borijo za svobodo Ukrajine. Številni Sigma Software strokovnjaki so začeli pomagati prostovoljnim organizacijam, nekateri so se pridružili vojski in teritorialni obrambi, drugi dostavljajo hrano in zdravila tistim najbolj potrebnim pomoči.
Zbrali smo nekaj zgodb članov družine Sigma Software, ki se na dnevni ravni srečujejo z vojnimi grozotami, vendar kljub vsemu gojijo upanje za boljše jutro.
Beg pred obstreljevanjem
Za Mario, vodjo ekipe za zaposlovanje iz drugega največjega ukrajinskega mesta Harkov, se je jutro 24. februarja začelo precej zgodaj. »Bilo mi je slabo in zaradi kašlja nisem mogla spati. Zato sem vstala iz postelje, da bi vzela zdravilo. Ura je bila pol petih zjutraj. Nič nisem slišala, videla sem le veliko ljudi, ki so se gnetli na ulicah. Nisem pa temu pripisovala veliko pomena. Ker mi ni uspelo zaspati, sem vklopila obvestila na mobilnem telefonu in odprla prenosnik, da bi opravila nekaj dela. In takrat sem izvedela.«
Maria in njena družina so ostali v Harkovu skoraj teden dni. »Prvi dan invazije smo se skušali skriti na postaji podzemne železnice, a je bilo bivanje tam neznosno, še posebej z otrokom, ki je pred dnevi dopolnil šest let. Tako smo se na koncu skrili na hodniku našega stanovanja,« pravi Maria.
Maria se je tisti ponedeljek vrnila v službo, takrat z družino še ni razmišljala o pobegu iz mesta. Svoje načrte so spremenili, ko se je začelo resno obstreljevanje in zračni napadi. V torek je bila Maria že prepričana, da morajo zapustiti Harkov. Pravi, da je bila to zelo težka in strašljiva odločitev. »Sodelavci, ki so se evakuirali že prej, so me podprli in pomirili s svojimi zgodbami in tako sem svojo družino vpisala na naslednji seznam evakuacije pri Sigma Software. Dom smo zapustili 2. marca.«
Strah in negotovost je nadomestil občutek sigurnosti in gotovosti v tem, kaj jih čaka. Vse je bilo organizirano: avtobus, najvarnejša možna cesta, 5-dnevno bivanje v hotelu Lviv s hrano (na stroške podjetja), nadaljnja celomesečna namestitev v počitniškem kompleksu skupaj z delovnimi mesti in tehnično podporo. »Vso pot nas je podjetje nenehno obveščalo o poteku spopadov, delilo dobre novice, pošiljalo koristne nasvete in podobno. Ko si zaprt v stanovanju ali v skrivališču, je zelo pomembno, da čutite to povezavo, da čutite skrb in pomoč drugih,« se spominja.
Brez podpore njenih najdražjih in podjetja verjetno ne bi mogli pravočasno pobegniti.
Kalejdoskop grozljivih dogodkov in občutkov
Sophia, kadrovski menedžer pri Sigma Software, je do pred kratkim živela v Harkovu. 24. februarja so jo zgodaj zjutraj prebudili zvoki obstreljevanja. Svoji materi, ki živi s Sophio in njenim sinom, je dejala: »Mama, vojna se je začela, moramo oditi.«
V tistem trenutku lažje reči, kot storiti. Ni ji bilo jasno, kako lahko to storijo brez avta in kako varno manevrirati skozi oblegane ulice. »Vse je bilo kot kalejdoskop grozljivih dogodkov in občutkov. Po srečnem naključju smo lahko še isto jutro zapustili mesto skupaj z družino moje sestre in z njimi ostali nekaj časa v novem kraju.«
Vendar so bili že čez približno teden dni primorani nadaljevati svojo pot. Z avtobusom so se odpravili v Dnipro (mesto v osrednjem delu Ukrajine). Prišli so pozno zvečer, v času policijske ure, in prenočili v bližnjem hotelu. »Takrat sta stres in živčna napetost terjala svoj davek. Nisem uspela zbrati svojih misli, nisem se spomnila protokolov o ravnanju v vojni situaciji, čeprav sem bila o njih obveščena, saj sem bila del ekipe, ki je organizirala načrt evakuacije. In počutila sem se krivo, ker nisem opravljala svojega dela,« pravi Sophia.
Popolnoma obupana je poklicala svojo vodjo ekipe, ki je Sophio pomirila in zagotovila, da bodo vse njene naloge pokrili sodelavci do trenutka, ko bo pripravljena na vrnitev na delo. Posredovala ji je tudi navodila za nadaljnje korake. Nato je stopila v stik še z vodjo pisarne Sigma Software Dnipro, ki je Sophii vlil še več samozavesti in upanja. »Že naslednji dan sem imela s pomočjo čudovitih kolegov vse, kar sem potrebovala: stanovanje za bivanje (brez plačila!), prostor za delo in vso možno pomoč.«
Sophia je sedaj v Lvivu. Ko je prišel evakuacijski avtobus Sigma Software iz Dnipra, se je pridružila 32 sodelavcem, ki so prav tako morali zapustiti svoje domove. Tokrat pa se je Sophia počutila veliko bolje. »Vedela sem, da bo podjetje poskrbelo zame in mojo družino.«
V enem tednu premestili 800 ljudi
Kate je iz Hersona (Kherson), vendar zadnjih 5 let živi v Kijevu. Kate je izkušena organizatorka dogodkov pri Sigma Software. Pred tem je skrbela za promocijo blagovne znamke podjetja na ukrajinskih in svetovnih dogodkih.
»Na nek način se moja zgodba morda ne zdi tako dramatična kot zgodbe mojih kolegov, ki so morali pobegniti pred obstreljevanjem. Vendar globoko v sebi vojna prizadeva enake brazgotine na vsakemu izmed nas – pod prisilo zapustiti svoje domove in biti priča, kako tvoja država trpi zaradi invazije,« pravi Kate.
Kate se je dva dni pred začetkom vojne odločila zapustiti Ukrajino. 22. februarja je z družino odletela v Tbilisi v Gruziji, ne da bi vedela, koliko dni ali tednov bodo tam ostali. »Bilo je jutro 24. februarja, ko sem ugotovila, da sem ravnala prav, ko sem prepričevala sorodnike v pobeg. Zdaj smo vsaj imeli občutek, da smo na varnem mestu. Vendar pa ni trajalo dolgo. Gruzijci so Ukrajini izkazovali veliko podporo z množičnimi protesti proti ruski agresiji. Zaradi teh motenj tudi tam ni bilo več varno, zato smo končali v Bolgariji,« se spominja Kate.
Že prvi dan se je pridružila ekipi prostovoljcev v podjetju, ki je pomagala sodelavcem pri evakuaciji in zapuščanju bojišč. »To je bila zame neke vrste odrešitev – od težkih misli in čustev. Vedela sem, da moram pomagati drugim, saj sem bila na varnem, medtem ko so drugi trpeli in obtičali v obleganih mestih.«
Kate se je pridružila in koordinirala ekipo, ki je iskala začasne namestitve za ljudi, ki so bili na poti in so se evakuirali iz Harkova, Kijeva, Dnepra in drugih mest. Vzpostavili so linijo za pomoč v stiski, ki je delovala 24 ur na dan. »Štirje moji kolegi so bili dan in noč dosegljivi po telefonu. Ekipa 10 ljudi je istočasno intenzivno iskala namestitve za eno ali dve noči. Moja naloga je bila koordinirati delo ekipe in njeno interakcijo z ljudmi. V samo tednu dni nam je uspelo najti namestitve za 800 sodelavcev in njihovih hišnih ljubljenčkov – približno 120 mačk, psov, hrčkov in drugih živali,« pravi Kate.
Danes Kate čuti neizmerno bolečino in žalost za svojo državo, hkrati pa tudi ponos in navdušenje nad sodelavci, ki so združili svoja prizadevanja in naredili nemogoče, da bi si pomagali in podpirali.
Sigma Software ponuja več kot 60 zaposlitev na daljavo v Evropi. Če se želite pridružiti ekipi Sigma Software in gibanju #StandWithUkraine, to lahko storite na njihovi spletni strani career.sigma.software.
Prijavi napako v članku