Zakaj so pametni telefoni, ki prisluškujejo, zgolj mit?

Narejena je bila raziskava, ki je preverjala eno najbolj popularnih “teorij zarote”, in sicer prisluškovanje tehnoloških gigantov. Ljudje na svoje profile po družbenih omrežjih masovno objavljajo videe in fotografije, ki naj bi bile dokazi, da korporacije, kot sta Facebook in Google, vohunijo za svojimi uporabniki, da bi potem podatke uporabili za targetirano oglaševanje in kakšne druge namene. Videi, kjer se ljudje pogovarjajo o neke izdelku in nato v nekem trenutku na spletu dobijo oglas za ta izdelek, so zaokrožili po spletu.

Strokovnjaki za kiber varnost pri podjetju Wandera so izvedli prej omenjeno raziskavo, v kateri niso našli dokazov, da naj bi telefoni ali aplikacije vohunili za uporabniki. V eksperimentu so uporabili dva telefona – enega Samsunga in enega iPhona. Oba telefona so postavili v “avdio sobo”, kjer so 30 minut predvajali eden in isti oglas za mačjo in pasjo hrano. Dva identična telefona so postavili tudi v “tiho sobo”. Izvajalci raziskave so teh 30 minut pustili delujoče aplikacije Facebook, Instagram, Chrome, SnapChat, YouTube in Amazon. Vsem aplikacijam so pred eksperimentom omogočili vsa dovoljenja, kar pomeni, da so aplikacijam pustili proste roke, da delajo kaj želijo.

Naslednja faza raziskave je bila, da so raziskovalci na obeh napravah, na vseh platformah iskali oglase, ki bi na kakršenkoli način bili povezani s hrano za mačke ali pse. Poleg tega so med testom analizirani porabo baterije in mobilnih podatkov. Test so ponavljali ob točno določeni uri, tri dni zapored. Kot smo že omenili niso ugotovili nobenih oglasov za mačjo ali pasjo hrano, prav tako pa na telefonih iz “avdio sobe” niso opazili povečanja porabe baterije, ali porabe mobilnih podatkov.

O prisluškovanju pametnih telefonov ni dokazov

Rezultati aktivnosti na napravah iz “avdio sobe” in “tihe sobe” so bili precej podobni. Opazili so, da se podatki prenašajo do aplikacij, ampak nikakor ne v takšnih količinah, kot to lahko opazimo, ko uporabljamo ali Siri ali Google Asisstant. James Mack, sistemski inženir pri podjetju Wandera, pravi: “Opazili smo, da je količina podatkov v sklopu naših testov veliko manjša, kot pri uporabi virtualnih asistentov v enakem, 30-minutnem obdobju. To samo pomeni, da konstantnega snemanja pogovorov in nalaganja teh podatkov na oblak pri teh aplikacijah, ki so bile vključene v test, ni”.

“Če bi prisluškovanje izvajali, bi izmerili takšno porabo mobilnih podatkov, kot v primeru virtualnih asistentov”, je še dodal gospod Mack. Že leta se tehnološki giganti soočajo z obtožbami, da prisluškujejo in vuhunijo za svojimi uporabniki. Lansko leto se je na to temo moral zagovarjati celo Mark Zuckerberg, ki je pred ameriškim senatom jasno zanikal vse obtožbe glede vohunjenja za uporabniki. Kljub temu pa se je nezaupanje v vsa ta podjetja samo stopnjevalo in mnogi uporabniki menijo, da se to dogaja ravno njim.

Zanimivo je morda to, da se je v raziskavi pokazalo, da večina Android telefonov porabo precej več mobilnih podatkov v “tihi sobi”, medtem ko iOS aplikacije porabijo več podatkov v “avdio sobah”. Analitiki sicer ne poznajo odgovora, zakaj takšna razlika, bodo pa zadevo raziskovali še naprej.

Ne glede na izvor te razlike, soustanovitelj in glavni izvršni direktor podjetja Wandera, Eldar Tuvey, samozavestno trdi, da so splošni rezultati pokazali, da nekih vidnih, skrivnih prenosov podatkov med uporabo teh aplikacij ni. “Podpišem se pod to raziskavo in samozavestno stojim za tem, da dokazov o kakršnikoli zlorabi podatkov na teh platformah ne moremo govoriti. Je pa res, da so tudi nam določene stvari nedostopne, kar pomeni, da se lahko stvari odvijajo tudi brez našega vedenja – še enkrat pa ponavljam, da se mi kaj takega zdi malo verjetno”, je povedal Tuvey.

Rezultati niti ne presenečajo

Vsi tisti, ki delajo v IT-ju in se ukvarjajo posebej z informacijsko varnostjo, ne bodo presenečeni nad rezultati raziskave. Zakaj? Ker tehnološke korporacije o uporabnikih vedo toliko, da jim ni potrebno za njimi še vohuniti. Realnost je pač takšna, da so oglaševalci dodobra izpopolnili načine profiliranja ljudi. Podatki o lokaciji, brskalna zgodovina, sledenje fotografijam in še kaj bi se našlo – vse to pomaga podjetjem, da vedo, kaj bi želeli kupiti. Vse te tehnike se konstantno razvijajo in samo še nadgrajujejo.

Strokovnjak za mobilno oglaševanje in varnost, Soteris Demetriou, iz Imperial College London, pravi: “Oglasi, ki jih vidite, so rezultat ogromne količine podatkov, ki jih podjetja imajo o vas. Podake delijo po različnih oglaševalskih omrežjih, ki jih poganja umetne inteligenca in strojno učenje”. “Danes imajo ti sistemi moč in znanje, da natančno napovejo, kaj bi nas lahko zanimalo, še preden se sami zavedamo, da nas nekaj recimo zanima”, je dodal dr. Demetriou.