“Hi-tech” luksuzna straniščna školjka za dobrih 9000 evrov

Ena premore robotsko “krtačko”, elektrolitsko spiranje in UV razsvetljavo, druga pa Bluetooth povezavo, preko katere lahko s školjko upravljamo s pametnim telefonom. Dobrodošli v prihodnost stranišč in kopalnic.

Serija komercialnih straniščnih školjk Toto Actilite z Washlet robotsko “pralno paličico” (na sliki) je na voljo za dobrih 9000 eur (£10,000). Gre za, morda pričakovano, Japonsko znamko, ki pa je leta 2009 odprla pisarno v Londonu, saj skuša prodreti na širši evropski trg. Kljub privlačnim idejam japonskega podjetja, je konkurenca ogromna in težko sledljiva. Ideja Toto Actilite straniščnih školj se giblje daleč stran od “super-bogatih” in “hi-tech” naprav, kajti imajo vizijo izboljšanja higienskih razmer po vsem svetu.

Kako deluje?

Morda se komu zdi “intimno zbliževanje” robotskih delov s človekovimi intimnimi deli dokaj strašljiva ideja, vendar Floyd Case, projektni menedžer pri Toto Europe zagotavlja, da ni prav nobenega razloga za strah. “Je kot v avtopralnici, samo sedite in upate na najboljše”, se je še pošalil. Ko se vsedemo na školjo, senzor prepozna, da smo tam in če nič drugega, ugotovili bomo, da je školjka ogrevana, prav tako pa se vklopi osvežilec zraka. Kar se tiče čiščenja ima školjka dve opciji – “rear wash” in “front wash”/”ladies wash” – ki ju preprosto vklopimo s pritiskom na gumb.

Robotska “paličica” se po izbiri opcije pojavi na pravi lokaciji in umije izbrani predel s približno intenzivnostjo 70 kapljic vode na sekundo. Toto Actilite uporabniku omogoča tudi nastavitev pozicije paličice, intenzitete vodnega curka in seveda temperature vode, vse to s pritiskom na gumb. Po umivanju lahko uporabimo sušilno funkcijo, ki uporablja vroč zrak, nekaj podobnega kot pri fenih za lase.

Vsi dvomljivci glede higiene, pri Toto Europe zagotavljajo, da njihove straniščne školje dosegajo najvišje higienske standarde. V fazi splakovanja pride do elektrolize vode, ki raztopi vodotopne soli in na tak način povzroči majhno kislinsko reakcijo, ki uniči bakterije. UV svetloba, ki pride na vrsto, ko je pokrov spuščen, sodeluje z “fotokatalitsko” površino na keramičnem delu školjke in dodatno uniči vse kar je bio-razgradljivega.

Nova tarča hekerjev?

Satis G-Type, školjka japonskega podjetja Lixil, ima podobne funkcije kot zgoraj opisana Toto Actilite, le da namesto izraza “paličica” uporablja izraz “šoba”, poleg tega pa je precej cenejša, namreč stane “zgolj” 3760 evrov. Bluetooth povezava omogoča nadzor školjke preko pametnega telefona oziroma My Satis aplikacije, s katero lahko nadzorujemo vodni pritisk, temperaturo zraka ipd. Aplikacija celo vsebuje možnost spremljanja uporabnikovega “straniščnega dnevnika”, ki na nek način pomaga pri spremljanju zdravja uporabnika.

Tako kot ostale “IoT” naprave, Lixil prav tako mora poskrbeti za zasebnost in varnost uporabnikov pred potencialnimi napadi hekerjev, ki bi morda lahko prevzeli nadzor na “čistilno paličico” školjke. Martin Mizutani, director razvoja pri Lixil Water Technology pravi, da je upravljanje s Satis školjkami možno le v primeru, da telefon in školjka zaključita fazo povezovanja, ki zagotavlja “one-to-one” povezavo. Vse funkcije daljinskega nadzorovanja školjke delujejo le, če je pokrov školjke odprt, hkrati pa lahko My Satis aplikacijo uporablja zgolj en uporabnik naenkrat. To naj bi bilo dovolj za popolno stopnjo varnosti in zasebnosti uporabnika.

Pametna stranišča bi lahko odigrala pomembno vlogo v prihodnosti zdravstva. Ugotovitve organizacije Toilet Board Coalition kažejo, da naj bi straniščna školjka igrala celo ključno vlogo človekovega zdravja. “Spremenila se bodo v pametne medicinske naprave, ki spremljajo zdravstveno stanje človeka in podatke neposredo pošiljajo do zdravnikov.

Kako daleč pa je še ta prihodnost? Floyd Case pravi, da Toto že deluje v izpostavljeni smeri. “Bolnišnicam na Japonskem smo prodali na tisoče školjk, ki uporabnika očistijo in hkrati stehtajo ter analizirajo urin. Nadalje še napoveduje, da bo to postalo nekaj samoumevnega pri vseh školjkah. Kljub temu pa Case trezno razmišlja o prihodnosti in pravi, da morajo uporabniki najprej viti pripravljeni na inovacijo in šele potem začeti uporabljati novost. “V tem trenutku so ljudje še vedno osupnjeni nad tehnologijo, ki jo je Japonska imela že 30 let nazaj”, pravi Case.